Pisec razpravlja o negativnih in pozitivnih reakcijah na nostalgijo. Ustvarjalni vidik ponazarja z literarnim opusom in religiozno misijo J.C Biernatzkega (1795 - 1840), nemškega pesnika, pisatelja in pastorja poljskega porekla. Kot emigrant tretje generacije je še vedno globoko občutil nostalgijo po Poljski, domovini njegovega starega očeta. Vendar je uspel, de je prodrl globje v svojo bolečino in našel rešitev v realizaciji združujočega bistva življenja.

Pisec razpravlja o negativnih in pozitivnih reakcijah na nostalgijo. Ustvarjalni vidik ponazarja z literarnim opusom in religiozno misijo J.C Biernatzkega (1795 - 1840), nemškega pesnika, pisatelja in pastorja poljskega porekla. Kot emigrant tretje generacije je še vedno globoko občutil nostalgijo po Poljski, domovini njegovega starega očeta. Vendar je uspel, de je prodrl globje v svojo bolečino in našel rešitev v realizaciji združujočega bistva življenja.

Prispevek obravnava oblike verskih, socialnih in kulturnih združenj treh glavnih valov slovenskih priseljencev v Kanadi: predvojnih priseljencev, večinoma kmetov, ki so tja prispeli v letih 1924-29, političnih beguncev, ki so se preselili v letih 1948-51, in ekonomskih priseljencev po letu 1956. Članek se doteka tudi političnih in drugih razhajaj med omejenimi tremi skupinami slovenskih priseljencev, ki so pokazali največjo enotnost v času, ko je bila njegova rojstna dežela v krizi, tj. med drugo svetovno vojno in med kratko vojno za neodvisnost Slovenije.

Prispevek obravnava oblike verskih, socialnih in kulturnih združenj treh glavnih valov slovenskih priseljencev v Kanadi: predvojnih priseljencev, večinoma kmetov, ki so tja prispeli v letih 1924-29, političnih beguncev, ki so se preselili v letih 1948-51, in ekonomskih priseljencev po letu 1956. Članek se doteka tudi političnih in drugih razhajaj med omejenimi tremi skupinami slovenskih priseljencev, ki so pokazali največjo enotnost v času, ko je bila njegova rojstna dežela v krizi, tj. med drugo svetovno vojno in med kratko vojno za neodvisnost Slovenije.

Ko so slovenski predvojni in povojni izseljenci v Argentini vsaj za silo uredili življenjske razmere v novi deželi, so takoj začeli ustanavljati slovenske šolske tečaje in na ta način skrbeli za predajo slovenske besede svojim potomcem. Premagati so morali marsikatere težave, a so vztrajali do naših dni. Mislili so tudi na ustanovitev slovenskih šol s pravico javnosti a niso uspeli. Sedaj predvojni izseljenci že 65 let vztrajajo pri poučevanju slovenščine v šolskem tečaju, gre za četrto generacijo, povojni izseljenci pa 50 let v devetih tečajih za otroke tretje generacije.

Ko so slovenski predvojni in povojni izseljenci v Argentini vsaj za silo uredili življenjske razmere v novi deželi, so takoj začeli ustanavljati slovenske šolske tečaje in na ta način skrbeli za predajo slovenske besede svojim potomcem. Premagati so morali marsikatere težave, a so vztrajali do naših dni. Mislili so tudi na ustanovitev slovenskih šol s pravico javnosti a niso uspeli. Sedaj predvojni izseljenci že 65 let vztrajajo pri poučevanju slovenščine v šolskem tečaju, gre za četrto generacijo, povojni izseljenci pa 50 let v devetih tečajih za otroke tretje generacije.

Prispevek obravnava besedilo spomenice Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz leta 1931, ki je nastal v rudarskem Aumetzu (Moselle) v Franciji. Besedilo je objavljeno v celoti. Avtor ga primerja z nekaterimi sočasnimi osnutki t.i. ”izseljenskega programa“, ki so nastajali v domovini. S primerjalno metodo je avtor opravil vsebinsko analizo spomenice, hkrati pa jo umešča v širši zgodovinski kontekst časa, v katerem je nastala.

Prispevek obravnava besedilo spomenice Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz leta 1931, ki je nastal v rudarskem Aumetzu (Moselle) v Franciji. Besedilo je objavljeno v celoti. Avtor ga primerja z nekaterimi sočasnimi osnutki t.i. ”izseljenskega programa“, ki so nastajali v domovini. S primerjalno metodo je avtor opravil vsebinsko analizo spomenice, hkrati pa jo umešča v širši zgodovinski kontekst časa, v katerem je nastala.

Avtorica poskuša v prispevku predstaviti Adamičevo mnogostransko osebnost, ki se odraža ne le v njegovem odnosu do vrednot svojih dveh domovin, temveč tudi v njegovem odnosu do osrednjih treh življenskih vlog, v katerih se pojavlja: kot tenkočuten opazovalec družbe in posameznika, kot javni borec za humane družbene spremembe in kot pretanjen izpovedovalec najglobljih človeških občutkov.

Avtorica poskuša v prispevku predstaviti Adamičevo mnogostransko osebnost, ki se odraža ne le v njegovem odnosu do vrednot svojih dveh domovin, temveč tudi v njegovem odnosu do osrednjih treh življenskih vlog, v katerih se pojavlja: kot tenkočuten opazovalec družbe in posameznika, kot javni borec za humane družbene spremembe in kot pretanjen izpovedovalec najglobljih človeških občutkov.