V zadnjih tridesetih letih je v Evropi opaziti vse večje zanimanje za preučevanje migracij. K temu je prispevalo dejstvo, da se je kontinent po drugi svetovni vojni iz izseljenske dežele spremenil v »obljubljeno« deželo, najprej za države južnega Sredozemlja, sčasoma pa za vse širše mednarodno območje. Pojav poziva Evropo na soočenje s prišleki in z njihovo drugačnostjo, hkrati pa ji narekuje poznavanje lastne migracijske preteklosti in premišljevanje o migracijskem pojavu kot sooblikovalcu njene zgodovine in identitete. Pravo poplavo študijske produkcije vse pogosteje spremljajo tudi pregledi dognanj ter premisleki paradigem in epistemoloških vprašanj. Tako je tudi delo, o katerem poročam; nastalo je kot prispevek k preseganju zgolj ekonomističnih tolmačenj migracijskih procesov, ki so v zadnjih 50 letih prevladovali v ekonomski akademski stroki, in k branju migracijskega dogajanja kot kompleksnega součinkovanja materialnih stališč in nematerialnih dejavnikov. Delo združuje prispevke strokovnjakov s področij demografije, ekonomske, družbene in pravne zgodovine, sociologije in politologije, ki razpravljajo o treh tematskih sklopih: o opredelitvi migrantov, o razmerjih med migracijami in politiko ter o povezavi med migracijami in državljanstvom.

V zadnjih tridesetih letih je v Evropi opaziti vse večje zanimanje za preučevanje migracij. K temu je prispevalo dejstvo, da se je kontinent po drugi svetovni vojni iz izseljenske dežele spremenil v »obljubljeno« deželo, najprej za države južnega Sredozemlja, sčasoma pa za vse širše mednarodno območje. Pojav poziva Evropo na soočenje s prišleki in z njihovo drugačnostjo, hkrati pa ji narekuje poznavanje lastne migracijske preteklosti in premišljevanje o migracijskem pojavu kot sooblikovalcu njene zgodovine in identitete. Pravo poplavo študijske produkcije vse pogosteje spremljajo tudi pregledi dognanj ter premisleki paradigem in epistemoloških vprašanj. Tako je tudi delo, o katerem poročam; nastalo je kot prispevek k preseganju zgolj ekonomističnih tolmačenj migracijskih procesov, ki so v zadnjih 50 letih prevladovali v ekonomski akademski stroki, in k branju migracijskega dogajanja kot kompleksnega součinkovanja materialnih stališč in nematerialnih dejavnikov. Delo združuje prispevke strokovnjakov s področij demografije, ekonomske, družbene in pravne zgodovine, sociologije in politologije, ki razpravljajo o treh tematskih sklopih: o opredelitvi migrantov, o razmerjih med migracijami in politiko ter o povezavi med migracijami in državljanstvom.

Ocena je objavljena na angelških straneh.

Ocena je objavljena na angelških straneh.

Članek obravnava proces oblikovanja etničnih in kulturnih identitet ter pripadnosti na primeru »migrantk druge generacije« iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. V njem avtorica poudarja subjektivnost percepcij, kompleksnost identitetnih samoopredeljevanj in vlogo okolja (vrstniških skupina, družine). Obravnava tri tesno povezane, pa vendar ločene teme: težavnost monoetničnega opredeljevanja, dejstvo, da etnične meje ne sovpadajo nujno s kulturnimi, kompleksnost samoopredelitvenega procesa in identitetno mešanost. Članek zanika predpostavko o kulturni asimilaciji »migrantk druge generacije« in kot pomembna dejavnika poudari spol in religijo ter njun »vmesni« položaj.
KLJUČNE BESEDE: kulturna identiteta, etnična identiteta, mešane identitete, druga generacija migrantk, ženske.

Članek obravnava proces oblikovanja etničnih in kulturnih identitet ter pripadnosti na primeru »migrantk druge generacije« iz nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. V njem avtorica poudarja subjektivnost percepcij, kompleksnost identitetnih samoopredeljevanj in vlogo okolja (vrstniških skupina, družine). Obravnava tri tesno povezane, pa vendar ločene teme: težavnost monoetničnega opredeljevanja, dejstvo, da etnične meje ne sovpadajo nujno s kulturnimi, kompleksnost samoopredelitvenega procesa in identitetno mešanost. Članek zanika predpostavko o kulturni asimilaciji »migrantk druge generacije« in kot pomembna dejavnika poudari spol in religijo ter njun »vmesni« položaj.
KLJUČNE BESEDE: kulturna identiteta, etnična identiteta, mešane identitete, druga generacija migrantk, ženske.

Avtorica osvetljuje biografske vidike Ivane Kobilca, da bi pojasnila, kako je lahko ženska, rojena v Ljubljani, perifernem mestu habsburške monarhije 19. stoletja, postala uspešna umetnica. Čeprav ni pripadala višjim slojem, je odpotovala na tuje, študirala umetnost in se integrirala v več evropskih urbanih središčih. Biografija s posebnim poudarkom na njeni mobilnosti in socialni mreži razkriva premišljene strategije, s katerimi je premagovala ovire, ki so omejevali umetniško izražanje žensk v času belle époque. Študija temelji na ego-dokumentih, biografskih študijah in relevantnih historiografskih delih in izbrane vidike Kobilčine biografije umešča v širše in dinamično sociokulturno okolje.
KLJUČNE BESEDE: Ivana Kobilca, biografija, slikarka, mobilnost, socialna mreža

Avtorica osvetljuje biografske vidike Ivane Kobilca, da bi pojasnila, kako je lahko ženska, rojena v Ljubljani, perifernem mestu habsburške monarhije 19. stoletja, postala uspešna umetnica. Čeprav ni pripadala višjim slojem, je odpotovala na tuje, študirala umetnost in se integrirala v več evropskih urbanih središčih. Biografija s posebnim poudarkom na njeni mobilnosti in socialni mreži razkriva premišljene strategije, s katerimi je premagovala ovire, ki so omejevali umetniško izražanje žensk v času belle époque. Študija temelji na ego-dokumentih, biografskih študijah in relevantnih historiografskih delih in izbrane vidike Kobilčine biografije umešča v širše in dinamično sociokulturno okolje.
KLJUČNE BESEDE: Ivana Kobilca, biografija, slikarka, mobilnost, socialna mreža