Malo je slovenskih pisateljev, ki bi se tako močno uveljavili v svetu, kot je to uspelo Louisu Adamiču. Zato smo slovesno počastili njegovo 100-letnico rojstva.

Malo je slovenskih pisateljev, ki bi se tako močno uveljavili v svetu, kot je to uspelo Louisu Adamiču. Zato smo slovesno počastili njegovo 100-letnico rojstva.

Jeseni, od 20. do 23. novembra 1997, je bila 29. Nacionalna konvencijaAAASS (American Association for the Advancement of Slavic Studies). Odvijala se je v Seattlu v ameriški državi Washington. Med udeleženci smo bili tudi štirje sodelavci Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Trije smo se udeležili omizja o slovenskih izseljencih v Evropi (Slovene Emigrants in Europe), ki mu je predsedoval dr. Timothy Pogačar.

Jeseni, od 20. do 23. novembra 1997, je bila 29. Nacionalna konvencijaAAASS (American Association for the Advancement of Slavic Studies). Odvijala se je v Seattlu v ameriški državi Washington. Med udeleženci smo bili tudi štirje sodelavci Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. Trije smo se udeležili omizja o slovenskih izseljencih v Evropi (Slovene Emigrants in Europe), ki mu je predsedoval dr. Timothy Pogačar.

Vsakoletno srečanje članov AEMI (The Association of European Migration Institutions) je bilo septembra 1997 v Centru za izseljenske študije in muzeju The Ulster American Folk Park v bližini manjšega mesta Omagh na Severnem Irskem. Poleg rednih članov iz Švedske (Švedski izseljenski inštitut), Norveške (Norveški izseljenski muzej), Finske (Inštitut za migracije, Turku), Allanda (Izseljenski inštitut), Velike Britanije (Pomorski muzej, Liverpool), Nemčije (Nemški izseljenski muzej, Bremerhaven, in Zgodovinski izseljenski urad, Hamburg), Italije (Izseljenski muzej, San Marino), Slovenije (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU) in gostiteljev so se konference udeležili tudi nečlani AEMI, in sicer z enajstih univerz, muzejev in migracijskih inštitutov iz Evrope, predvsem pa iz ZDA in Kanade.

Vsakoletno srečanje članov AEMI (The Association of European Migration Institutions) je bilo septembra 1997 v Centru za izseljenske študije in muzeju The Ulster American Folk Park v bližini manjšega mesta Omagh na Severnem Irskem. Poleg rednih članov iz Švedske (Švedski izseljenski inštitut), Norveške (Norveški izseljenski muzej), Finske (Inštitut za migracije, Turku), Allanda (Izseljenski inštitut), Velike Britanije (Pomorski muzej, Liverpool), Nemčije (Nemški izseljenski muzej, Bremerhaven, in Zgodovinski izseljenski urad, Hamburg), Italije (Izseljenski muzej, San Marino), Slovenije (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU) in gostiteljev so se konference udeležili tudi nečlani AEMI, in sicer z enajstih univerz, muzejev in migracijskih inštitutov iz Evrope, predvsem pa iz ZDA in Kanade.

V prispevku so predstavljeni rezultati začetne stopnje raziskave o priseljevanju, adaptaciji in narodni identiteti litovske etnične skupnosti v Argentini.

V prispevku so predstavljeni rezultati začetne stopnje raziskave o priseljevanju, adaptaciji in narodni identiteti litovske etnične skupnosti v Argentini.

Emigracija - zlasti najbolj izobraženih - je v večini držav neznan ali pa zelo slabo evidentiran pojav. Članek prikazuje metodologijo in rezultate analize potencialne emigracije slovenskih raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom sredi 90. let na podlagi anketiranja posameznikov. Raziskava se je izvajala v okviru mednarodnega projekta o odlivu raziskovalcev iz 10 držav vzhodne in srednje Evrope. Iz več razlogov (uporaba

slučajnostnega vzorčenja, velik vzorec - 1000 raziskovalcev ali 29% »populacije«, velik odziv raziskovalcev - 64%, itd.) so rezultati raziskave za Slovenijo zelo pomembni in uporabni za politiko države na področju raziskovalnega sektorja. Glavni rezultat analize je, daje potencialna zunanja mobilnost slovenskih raziskovalcev visoka v absolutnem in relativnem pogledu (v primerjavi z ostalimi 9 opazovanimi državami) in da je glede

na strukturo te mobilnosti/migracij obseg potencialne izgube »možganov« velik.

Emigracija - zlasti najbolj izobraženih - je v večini držav neznan ali pa zelo slabo evidentiran pojav. Članek prikazuje metodologijo in rezultate analize potencialne emigracije slovenskih raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom sredi 90. let na podlagi anketiranja posameznikov. Raziskava se je izvajala v okviru mednarodnega projekta o odlivu raziskovalcev iz 10 držav vzhodne in srednje Evrope. Iz več razlogov (uporaba

slučajnostnega vzorčenja, velik vzorec - 1000 raziskovalcev ali 29% »populacije«, velik odziv raziskovalcev - 64%, itd.) so rezultati raziskave za Slovenijo zelo pomembni in uporabni za politiko države na področju raziskovalnega sektorja. Glavni rezultat analize je, daje potencialna zunanja mobilnost slovenskih raziskovalcev visoka v absolutnem in relativnem pogledu (v primerjavi z ostalimi 9 opazovanimi državami) in da je glede

na strukturo te mobilnosti/migracij obseg potencialne izgube »možganov« velik.