Članek kritično obravnava sodelovanje aktivistov v močno hvaljeni nemški Willkommenskultur ('kulturi dobrodošlice'). Z izhodiščem v humanitarnem delu proučuje različne načine drugačenja beguncev s strani aktivistov kljub na videz dobrim namenom ali prav zaradi njih. Analiza intervjujev z aktivisti iz severne Nemčije je pokazala, da so različne oblike drugačenja odvisne od njihove angažiranosti in osebnostnih lastnosti, kot je na primer odsotnost njihove osebne begunske izkušnje. Izključevalno drugačenje večinoma uporabljajo aktivisti, ki se ne zavedajo hierarhije moči, medtem ko vključevalno drugačenje uporabljajo predvsem aktivisti, ki se poskušajo z begunci bolj enakopravno povezovati.
KLJUČNE BESEDE: drugačenje, Willkommenskultur, aktivizem, humanitarizem, begunci

Članek kritično obravnava sodelovanje aktivistov v močno hvaljeni nemški Willkommenskultur ('kulturi dobrodošlice'). Z izhodiščem v humanitarnem delu proučuje različne načine drugačenja beguncev s strani aktivistov kljub na videz dobrim namenom ali prav zaradi njih. Analiza intervjujev z aktivisti iz severne Nemčije je pokazala, da so različne oblike drugačenja odvisne od njihove angažiranosti in osebnostnih lastnosti, kot je na primer odsotnost njihove osebne begunske izkušnje. Izključevalno drugačenje večinoma uporabljajo aktivisti, ki se ne zavedajo hierarhije moči, medtem ko vključevalno drugačenje uporabljajo predvsem aktivisti, ki se poskušajo z begunci bolj enakopravno povezovati.
KLJUČNE BESEDE: drugačenje, Willkommenskultur, aktivizem, humanitarizem, begunci

Avtorja v članku ugotavljata, da se večina znanih objavljenih raziskav o migracijah iz Bangladeša v Italijo osredotoča na mesta z dolgoletnimi izkušnjami z bangladeškimi skupnostmi, na primer Rim, Vicenzo in Benetke. Za svojo raziskavo sta zato izbrala dve lokalni skupnosti, kamor se bangladeški migranti priseljujejo v zadnjem času, in sicer mesti Padova in Cadoneghe v Benečiji. S pomočjo podatkov, pridobljenih z vprašalniki in s številnimi intervjuji, odgovarjata na zastavljena vprašanja o trendih, kanalih in motivacijah, ki bangladeške migrante v zadnjem času usmerjajo v Padovo in Cadoneghe, zanimajo pa ju tudi izvor migrantov in njihov kulturni, sociodemografski in ekonomski profil. KLJUČNE BESEDE: migranti iz Bangladeša, migracijski trendi, motivacije za migracijo, migracija v Italijo, profili migrantov

Avtorja v članku ugotavljata, da se večina znanih objavljenih raziskav o migracijah iz Bangladeša v Italijo osredotoča na mesta z dolgoletnimi izkušnjami z bangladeškimi skupnostmi, na primer Rim, Vicenzo in Benetke. Za svojo raziskavo sta zato izbrala dve lokalni skupnosti, kamor se bangladeški migranti priseljujejo v zadnjem času, in sicer mesti Padova in Cadoneghe v Benečiji. S pomočjo podatkov, pridobljenih z vprašalniki in s številnimi intervjuji, odgovarjata na zastavljena vprašanja o trendih, kanalih in motivacijah, ki bangladeške migrante v zadnjem času usmerjajo v Padovo in Cadoneghe, zanimajo pa ju tudi izvor migrantov in njihov kulturni, sociodemografski in ekonomski profil. KLJUČNE BESEDE: migranti iz Bangladeša, migracijski trendi, motivacije za migracijo, migracija v Italijo, profili migrantov

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb

Avtorji v članku obravnavajo slovensko imigracijo v argentinsko Cordobo v 20. stoletju ter razvoj pod takratno mutualistično paradigmo ustanovljenih institucij. Predstavijo študijo odnosa med organizacijsko kulturo ter notranjo komunikacijo Slovenskega podpornega društva iz Cordobe, leta 1940 ustanovljenega iz želje po etničnem mutualizmu s ciljem ohranitve slovenske identitete. Diagnoza odnosov je pokazala vpliv političnih sprememb na doseganje korporativnih ciljev. Odnos med podsistemi je vzpostavil močno, a hkrati konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenska imigracija, Argentina, etnični mutualizem, organizacijska kultura, interna komunikacija

Avtorji v članku obravnavajo slovensko imigracijo v argentinsko Cordobo v 20. stoletju ter razvoj pod takratno mutualistično paradigmo ustanovljenih institucij. Predstavijo študijo odnosa med organizacijsko kulturo ter notranjo komunikacijo Slovenskega podpornega društva iz Cordobe, leta 1940 ustanovljenega iz želje po etničnem mutualizmu s ciljem ohranitve slovenske identitete. Diagnoza odnosov je pokazala vpliv političnih sprememb na doseganje korporativnih ciljev. Odnos med podsistemi je vzpostavil močno, a hkrati konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenska imigracija, Argentina, etnični mutualizem, organizacijska kultura, interna komunikacija

Leta 1996 v Buenos Airesu umrli Tone Brulc se je začel kot pisatelj azmeroma pozno oglašati v javnosti. Šele kot upokojenec je zmagal s črtico Obup na literarnem natečaju tržaške revij z Mladika. Tedaj se je v njem prebudila ljubezen do literarnega oblikovanja tekstov o slovenski polpreteklosti na kmečkem podeželju v nekdanji Sloveniji. Svoje zapise je prepletal s spomini na tragične dogodke med drugo svetovno vojno in z opisi tegob, ki so jih prestajali Slovenci v begunstvu in v zdomstvu. Ni pa se ustavil le pri razčlenjevanju življenja slovenskih izseljencev, temveč je pogledal tudi k Argentincem in njihovi mentaliteti.

Leta 1996 v Buenos Airesu umrli Tone Brulc se je začel kot pisatelj azmeroma pozno oglašati v javnosti. Šele kot upokojenec je zmagal s črtico Obup na literarnem natečaju tržaške revij z Mladika. Tedaj se je v njem prebudila ljubezen do literarnega oblikovanja tekstov o slovenski polpreteklosti na kmečkem podeželju v nekdanji Sloveniji. Svoje zapise je prepletal s spomini na tragične dogodke med drugo svetovno vojno in z opisi tegob, ki so jih prestajali Slovenci v begunstvu in v zdomstvu. Ni pa se ustavil le pri razčlenjevanju življenja slovenskih izseljencev, temveč je pogledal tudi k Argentincem in njihovi mentaliteti.