Članek oblike mobilnosti v kitajskih transnacionalnih prostorih naslavlja z analizo kroženja proizvodov za nego otrok med kitajskimi migranti in člani njihovih družbenih mrež na Kitajskem. Osredotoča se na nakupovanje, pošiljanje in prodajo mlečne formule in otroških plenic kot izdelkov, ki razkrivajo kompleksne družbene odnose (ne)mobilnih kitajskih subjektov. Analizira vznik posebnega tipa transnacionalnih subjektov – migrantov kot posrednikov med proizvajalci zunaj Kitajske in potrošniki na Kitajskem in razkriva povezave med predmeti in raznolikimi izkušnjami migracij ter prispeva k diskusiji o potrošnji otrokom namenjenih izdelkov. KLJUČNE BESEDE: mlečna formula, plenice, kitajski migranti, transnacionalizem, neformalna trgovina

Članek oblike mobilnosti v kitajskih transnacionalnih prostorih naslavlja z analizo kroženja proizvodov za nego otrok med kitajskimi migranti in člani njihovih družbenih mrež na Kitajskem. Osredotoča se na nakupovanje, pošiljanje in prodajo mlečne formule in otroških plenic kot izdelkov, ki razkrivajo kompleksne družbene odnose (ne)mobilnih kitajskih subjektov. Analizira vznik posebnega tipa transnacionalnih subjektov – migrantov kot posrednikov med proizvajalci zunaj Kitajske in potrošniki na Kitajskem in razkriva povezave med predmeti in raznolikimi izkušnjami migracij ter prispeva k diskusiji o potrošnji otrokom namenjenih izdelkov. KLJUČNE BESEDE: mlečna formula, plenice, kitajski migranti, transnacionalizem, neformalna trgovina

Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega kon­teksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik. KLJUČNE BESEDE: slovensko izseljenstvo, etnična ekonomija, etnična identiteta

Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega kon­teksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik. KLJUČNE BESEDE: slovensko izseljenstvo, etnična ekonomija, etnična identiteta

Avtor izseljevanje iz Beneške Slovenije v ZDA v prvih desetletjih 20. stoletja analizira na podlagi seznamov ladijskih potnikov, ki so jih v vstopnih pristaniščih sestavljale ameriške oblasti. Razpravlja o dinamičnih in strukturnih vidikih ter pomenu preusmerjanja od kontinentalnih k atlantskim delovnim migracijam, ki so delno ohranjale začasno naravo in konzervativno ekonomsko vlogo, večinoma pa prehajale v trajno naselitev izseljencev v Ameriki. Opozarja na prelomni značaj pojava, s katerim se je začelo stalno izseljevanje iz beneškoslovenskih dolin in prikazuje logistična in socialna stališča ter vlogo družbenih mrež, ki so delovale kot oporni sistem izseljevanja in ohranjanja čezoceanskih vezi.KLJUČNE BESEDE: Beneška Slovenija, Furlanija, izseljevanje, Amerika, potniški seznami

Avtor izseljevanje iz Beneške Slovenije v ZDA v prvih desetletjih 20. stoletja analizira na podlagi seznamov ladijskih potnikov, ki so jih v vstopnih pristaniščih sestavljale ameriške oblasti. Razpravlja o dinamičnih in strukturnih vidikih ter pomenu preusmerjanja od kontinentalnih k atlantskim delovnim migracijam, ki so delno ohranjale začasno naravo in konzervativno ekonomsko vlogo, večinoma pa prehajale v trajno naselitev izseljencev v Ameriki. Opozarja na prelomni značaj pojava, s katerim se je začelo stalno izseljevanje iz beneškoslovenskih dolin in prikazuje logistična in socialna stališča ter vlogo družbenih mrež, ki so delovale kot oporni sistem izseljevanja in ohranjanja čezoceanskih vezi.KLJUČNE BESEDE: Beneška Slovenija, Furlanija, izseljevanje, Amerika, potniški seznami

Prispevek odpira vprašanje o vlogi učiteljev pri vključevanju učencev priseljencev ter navaja predloge za aktivno delovanje učiteljev pri razvoju medkulturne vzgoje in izobraževanja (s primeri iz Slovenije). Da bi bil šolski sistem v podporo učiteljem, ki razvijajo medkulturno zmožnost med vsemi učenci, je treba v učne načrte dodati konkretne učne cilje, v okviru katerih bodo učitelji znotraj učnih vsebin lahko poučevali o raznoliki družbi. Vsebine o večetnični, večjezični, večverski družbi bi bilo nujno vnesti tudi v študijske programe, da bodo (bodoči) učitelji bolje pripravljeni na raznoliko šolsko realnost in soustvarjanje medkulturne družbe. KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, begunci, ekonomski migranti, predsodki, aktivno državljanstvo, vključevanje, učitelji

Prispevek odpira vprašanje o vlogi učiteljev pri vključevanju učencev priseljencev ter navaja predloge za aktivno delovanje učiteljev pri razvoju medkulturne vzgoje in izobraževanja (s primeri iz Slovenije). Da bi bil šolski sistem v podporo učiteljem, ki razvijajo medkulturno zmožnost med vsemi učenci, je treba v učne načrte dodati konkretne učne cilje, v okviru katerih bodo učitelji znotraj učnih vsebin lahko poučevali o raznoliki družbi. Vsebine o večetnični, večjezični, večverski družbi bi bilo nujno vnesti tudi v študijske programe, da bodo (bodoči) učitelji bolje pripravljeni na raznoliko šolsko realnost in soustvarjanje medkulturne družbe. KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, begunci, ekonomski migranti, predsodki, aktivno državljanstvo, vključevanje, učitelji

Članek predstavlja, kako so izseljenke iz Slovenije in priseljenke v Slovenijo postale pomemben del migracijskih raziskav Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter drugih institucij. Raziskave spolno obeleženih migracij so namreč razkrile tako različne načine strukturiranja razmerij moči, družbenih praks in institucij, organiziranih po spolnem načelu, kot subjektivne procese konstrukcije identitet v kontekstu migracij. Članek pri osredotočanju na metodološki razvoj poudarja narativni in avtobiografski pristop, ki je v analizo migracij vnesel glasove nekdanjih in sedanjih migrantk ter različne discipline obogatil z osebnimi izkušnjami, individualnimi interpretacijami in s paleto čustev žensk na poti.
KLJUČNE BESEDE: spol, migracija, slovenske migrantke, metodologija

Članek predstavlja, kako so izseljenke iz Slovenije in priseljenke v Slovenijo postale pomemben del migracijskih raziskav Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ter drugih institucij. Raziskave spolno obeleženih migracij so namreč razkrile tako različne načine strukturiranja razmerij moči, družbenih praks in institucij, organiziranih po spolnem načelu, kot subjektivne procese konstrukcije identitet v kontekstu migracij. Članek pri osredotočanju na metodološki razvoj poudarja narativni in avtobiografski pristop, ki je v analizo migracij vnesel glasove nekdanjih in sedanjih migrantk ter različne discipline obogatil z osebnimi izkušnjami, individualnimi interpretacijami in s paleto čustev žensk na poti.
KLJUČNE BESEDE: spol, migracija, slovenske migrantke, metodologija