Članek, ki temelji na raziskavi »Migracije v Sloveniji z luči vključitve v EU«, prikazuje najprej nekatere glavne metodološke utemeljitve, nato sledi prikaz »zaloge« slovenskih emigrantov v tujini in tujcev v Sloveniji ter meddržavnih selitvenih tokov v zadnjih dveh desetletjih. Na koncu so prikazane glavne sklepne ugotovitve. Jedro prispevka predstavlja prikaz meddržavnih selitvenih tokov, v okviru katerega prikazujemo tako legalne kot nelegalne tokove. Statistično evidentirani legalni tokovi vključujejo do srede devetdesetih let selitve državljanov, po tem letu pa tudi selitve tujcev. Selitve državljanov predstavljajo majhen delež vseh statistično evidentiranih meddržavnih selitvenih tokov Slovenije. Ne glede na pokritje legalnih meddržavnih selitev je imela Slovenija v zadnjih dveh desetletjihv teh selitvah neto selitveni prirast. Nelegalno priseljevanje je precej obsežnejše od legalnega; v drugi polovici devetdesetih let je slednjega presegalo za 60%.

Članek, ki temelji na raziskavi »Migracije v Sloveniji z luči vključitve v EU«, prikazuje najprej nekatere glavne metodološke utemeljitve, nato sledi prikaz »zaloge« slovenskih emigrantov v tujini in tujcev v Sloveniji ter meddržavnih selitvenih tokov v zadnjih dveh desetletjih. Na koncu so prikazane glavne sklepne ugotovitve. Jedro prispevka predstavlja prikaz meddržavnih selitvenih tokov, v okviru katerega prikazujemo tako legalne kot nelegalne tokove. Statistično evidentirani legalni tokovi vključujejo do srede devetdesetih let selitve državljanov, po tem letu pa tudi selitve tujcev. Selitve državljanov predstavljajo majhen delež vseh statistično evidentiranih meddržavnih selitvenih tokov Slovenije. Ne glede na pokritje legalnih meddržavnih selitev je imela Slovenija v zadnjih dveh desetletjihv teh selitvah neto selitveni prirast. Nelegalno priseljevanje je precej obsežnejše od legalnega; v drugi polovici devetdesetih let je slednjega presegalo za 60%.

V Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani je 31. maja 2000 potekala okrogla miza na tem o »Slovensko izseljensko gradivo«. Diskusija je bila omejena na vprašanja, ki so se nanašala na tisto arhivsko, muzejsko, etnološko, umetniško, knjižno, časopisno, filmsko in drugače zapisano gradivo, ki je nastalo med izseljenci in je po raznih poteh prišlo v Slovenijo ali v zamejstvo v Italiji in Avstriji.
V času okrogle mize je izšel Vodnik po arhivskem gradivu Inštituta za slovenskoizseljenstvo ZRC SAZU , ki ga je pripravil Dean Ceglar. Zasnovan je bil tudi kot spodbuda in vzorec objave za druge imetnike tovrstnega gradiva.

V Mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani je 31. maja 2000 potekala okrogla miza na tem o »Slovensko izseljensko gradivo«. Diskusija je bila omejena na vprašanja, ki so se nanašala na tisto arhivsko, muzejsko, etnološko, umetniško, knjižno, časopisno, filmsko in drugače zapisano gradivo, ki je nastalo med izseljenci in je po raznih poteh prišlo v Slovenijo ali v zamejstvo v Italiji in Avstriji.
V času okrogle mize je izšel Vodnik po arhivskem gradivu Inštituta za slovenskoizseljenstvo ZRC SAZU , ki ga je pripravil Dean Ceglar. Zasnovan je bil tudi kot spodbuda in vzorec objave za druge imetnike tovrstnega gradiva.

V bibliometrijski analizi so obdelani kvantitativni podatki o člankih in prispevkih ternjihovih avtorjih v reviji Dve domovini/Two Homelands. V letih od 1990 do 1999 je 87 avtorjev na 2500 straneh objavilo 210 tekstov. Prevladujejo znanstveni članki, ki zavzemajo 81% celotnega obsega. Njihov delež proti vsoti znanstvenih in strokovnih prispevkovje 88%. Razmerje med članki v slovenskem jeziku in angleškimi teksti je 65:35. Revija ima močan mednarodni značaj: 44% sodelavcev prihaja iz tujine (iz 14 držav).Značilna je izrazita interdisciplinarnost: avtorji delujejo na 15 različnih znanstvenih področjih. 69% avtorjev ima magisterij ali doktorat znanosti. 74% avtorjev je (bilo) zaposlenihna univerzah in inštitutih.

V bibliometrijski analizi so obdelani kvantitativni podatki o člankih in prispevkih ternjihovih avtorjih v reviji Dve domovini/Two Homelands. V letih od 1990 do 1999 je 87 avtorjev na 2500 straneh objavilo 210 tekstov. Prevladujejo znanstveni članki, ki zavzemajo 81% celotnega obsega. Njihov delež proti vsoti znanstvenih in strokovnih prispevkovje 88%. Razmerje med članki v slovenskem jeziku in angleškimi teksti je 65:35. Revija ima močan mednarodni značaj: 44% sodelavcev prihaja iz tujine (iz 14 držav).Značilna je izrazita interdisciplinarnost: avtorji delujejo na 15 različnih znanstvenih področjih. 69% avtorjev ima magisterij ali doktorat znanosti. 74% avtorjev je (bilo) zaposlenihna univerzah in inštitutih.

Zbrana bibliografija
Bibliografija ocenjenih knjig
Izvlečki

Zbrana bibliografija
Bibliografija ocenjenih knjig
Izvlečki

V zadnjih tridesetih letih je v Evropi opaziti vse večje zanimanje za preučevanje migracij. K temu je prispevalo dejstvo, da se je kontinent po drugi svetovni vojni iz izseljenske dežele spremenil v »obljubljeno« deželo, najprej za države južnega Sredozemlja, sčasoma pa za vse širše mednarodno območje. Pojav poziva Evropo na soočenje s prišleki in z njihovo drugačnostjo, hkrati pa ji narekuje poznavanje lastne migracijske preteklosti in premišljevanje o migracijskem pojavu kot sooblikovalcu njene zgodovine in identitete. Pravo poplavo študijske produkcije vse pogosteje spremljajo tudi pregledi dognanj ter premisleki paradigem in epistemoloških vprašanj. Tako je tudi delo, o katerem poročam; nastalo je kot prispevek k preseganju zgolj ekonomističnih tolmačenj migracijskih procesov, ki so v zadnjih 50 letih prevladovali v ekonomski akademski stroki, in k branju migracijskega dogajanja kot kompleksnega součinkovanja materialnih stališč in nematerialnih dejavnikov. Delo združuje prispevke strokovnjakov s področij demografije, ekonomske, družbene in pravne zgodovine, sociologije in politologije, ki razpravljajo o treh tematskih sklopih: o opredelitvi migrantov, o razmerjih med migracijami in politiko ter o povezavi med migracijami in državljanstvom.

V zadnjih tridesetih letih je v Evropi opaziti vse večje zanimanje za preučevanje migracij. K temu je prispevalo dejstvo, da se je kontinent po drugi svetovni vojni iz izseljenske dežele spremenil v »obljubljeno« deželo, najprej za države južnega Sredozemlja, sčasoma pa za vse širše mednarodno območje. Pojav poziva Evropo na soočenje s prišleki in z njihovo drugačnostjo, hkrati pa ji narekuje poznavanje lastne migracijske preteklosti in premišljevanje o migracijskem pojavu kot sooblikovalcu njene zgodovine in identitete. Pravo poplavo študijske produkcije vse pogosteje spremljajo tudi pregledi dognanj ter premisleki paradigem in epistemoloških vprašanj. Tako je tudi delo, o katerem poročam; nastalo je kot prispevek k preseganju zgolj ekonomističnih tolmačenj migracijskih procesov, ki so v zadnjih 50 letih prevladovali v ekonomski akademski stroki, in k branju migracijskega dogajanja kot kompleksnega součinkovanja materialnih stališč in nematerialnih dejavnikov. Delo združuje prispevke strokovnjakov s področij demografije, ekonomske, družbene in pravne zgodovine, sociologije in politologije, ki razpravljajo o treh tematskih sklopih: o opredelitvi migrantov, o razmerjih med migracijami in politiko ter o povezavi med migracijami in državljanstvom.