Irskoameriški in poljskoameriški nacionalizem sta stopala skozi podobne razvojne faze. Razvila sta se iz homogenega nacionalizma, usmerjenega proti matični skupnosti, prek dvojnega nacionalizma (faza etničnega nacionalizma) do ameriškega (državljanskega) nacionalizma. Prevladujočo smer v razvoju irskega in poljskega tipa nacionalizma v ZDA so spremljale različne vrste ekstremnih nacionalnih ideologij. Članek poskuša predstaviti prevladujočo smer v razvoju irskoameriškega in poljskoameriškega tipa nacionalizma v ZDA.

Irskoameriški in poljskoameriški nacionalizem sta stopala skozi podobne razvojne faze. Razvila sta se iz homogenega nacionalizma, usmerjenega proti matični skupnosti, prek dvojnega nacionalizma (faza etničnega nacionalizma) do ameriškega (državljanskega) nacionalizma. Prevladujočo smer v razvoju irskega in poljskega tipa nacionalizma v ZDA so spremljale različne vrste ekstremnih nacionalnih ideologij. Članek poskuša predstaviti prevladujočo smer v razvoju irskoameriškega in poljskoameriškega tipa nacionalizma v ZDA.

Članek obravnava vprašanje povratništva iz ZDA v Poljsko po prvi svetovni vojni, posebno en vidik tega povratništva: ideološko motivirano vrnitev organizatorjev približno200 zadrug in korporacij, katerih dejavnosti so prenesli v neodvisno Poljsko. Večina teh poskusov je bila brez uspeha in podoba Poljske kot »Obljubljene dežele« za nekdanje izseljence se je razblinila.

Članek obravnava vprašanje povratništva iz ZDA v Poljsko po prvi svetovni vojni, posebno en vidik tega povratništva: ideološko motivirano vrnitev organizatorjev približno200 zadrug in korporacij, katerih dejavnosti so prenesli v neodvisno Poljsko. Večina teh poskusov je bila brez uspeha in podoba Poljske kot »Obljubljene dežele« za nekdanje izseljence se je razblinila.

Po prihodu v Argentino so povojni slovenski izseljenci nadaljevali s publicistično dejavnostjo podobno kot v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Zastavili so si visoke cilje. Številne periodične publikacije, ki so jih izdajali v izseljenstvu, so sestavni del njihovih uspešnih prizadevanj, da v tujini ustvarijo del domovine, ki jim je bila odvzeta, in da posredujejo narodne vrednote naslednjim rodovom. Čeprav skupnost ni bila premožna, je svojo publicistiko, tako kot vsa druga področja javnega delovanja, v celoti financirala iz lastnih virov. Kljub veliki zagnanosti pa skupnost ni bila kos ohranitvi tolikšnega števila publikacij niti v gmotnem smislu niti s potrebnim številom intelektualnih prispevkov. Po dobrih 50 letih tudi druga in tretja generacija pri izdajanju slovenske periodike ne stojita ob strani, temveč poskušata ohraniti slovensko dediščino tudi na tem področju, vkolikor se še lahko upirata procesu asimilacije.

Po prihodu v Argentino so povojni slovenski izseljenci nadaljevali s publicistično dejavnostjo podobno kot v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Zastavili so si visoke cilje. Številne periodične publikacije, ki so jih izdajali v izseljenstvu, so sestavni del njihovih uspešnih prizadevanj, da v tujini ustvarijo del domovine, ki jim je bila odvzeta, in da posredujejo narodne vrednote naslednjim rodovom. Čeprav skupnost ni bila premožna, je svojo publicistiko, tako kot vsa druga področja javnega delovanja, v celoti financirala iz lastnih virov. Kljub veliki zagnanosti pa skupnost ni bila kos ohranitvi tolikšnega števila publikacij niti v gmotnem smislu niti s potrebnim številom intelektualnih prispevkov. Po dobrih 50 letih tudi druga in tretja generacija pri izdajanju slovenske periodike ne stojita ob strani, temveč poskušata ohraniti slovensko dediščino tudi na tem področju, vkolikor se še lahko upirata procesu asimilacije.

Psihološki problemi izseljencev in njihovo prilagajanje novi deželi so bili predmet številnih sodobnih raziskav na področju psihologije, sociologije in antropologije. Njihova spoznanja sistematično potrjujejo povečano pogostost duševnih obolenj med izseljenci. Ker pa na probleme izseljenstva vplivajo zelo različni dejavniki, ni bilo mogoče dokončno definirati vzroke tega pojava. Upoštevati je namreč treba posameznikovo motivacijo za izselitev, njegove osebnostne značilnosti, obseg in značaj njegovih izgub in osebnih obrambnih strategij, druge travmatične dogodke v zvezi z izselitvijo, odnos priseljenske dežele ter njeno priseljensko politiko itd. Pripadniki vseh treh valov slovenskih priseljencev v Kanado so izkusili različne stopnje kulturnega šoka in pri tem uporabili različne obrambne strategije. Pri vseh treh skupinah pa se ob njihovem soočanju s tesnobo oziroma strahom pred neznanim in nepričakovanim kaže njihova opora na religijo ter na vzajemno pomoč skupnosti v okviru različnih slovenskih organizacij.

Psihološki problemi izseljencev in njihovo prilagajanje novi deželi so bili predmet številnih sodobnih raziskav na področju psihologije, sociologije in antropologije. Njihova spoznanja sistematično potrjujejo povečano pogostost duševnih obolenj med izseljenci. Ker pa na probleme izseljenstva vplivajo zelo različni dejavniki, ni bilo mogoče dokončno definirati vzroke tega pojava. Upoštevati je namreč treba posameznikovo motivacijo za izselitev, njegove osebnostne značilnosti, obseg in značaj njegovih izgub in osebnih obrambnih strategij, druge travmatične dogodke v zvezi z izselitvijo, odnos priseljenske dežele ter njeno priseljensko politiko itd. Pripadniki vseh treh valov slovenskih priseljencev v Kanado so izkusili različne stopnje kulturnega šoka in pri tem uporabili različne obrambne strategije. Pri vseh treh skupinah pa se ob njihovem soočanju s tesnobo oziroma strahom pred neznanim in nepričakovanim kaže njihova opora na religijo ter na vzajemno pomoč skupnosti v okviru različnih slovenskih organizacij.

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.

Povezanost skupinske identitete neke družbene skupine s prostorom, v katerem biva, se oblikuje skozi družbene odnose in ne izhaja iz prostora samega. Izseljenci in njihovi potomci so v stalni razdvojenosti med odnosi, ki jih imajo z večinsko družbo, in odnosi znotraj izseljenske skupnosti in družine; s tem tudi v stalni razdvojenosti med »izvorno«in novo domovino. Navezanost oziroma pripadnost »izvornemu« prostoru se tesno povezuje s pripadnostjo »izvorni« kulturi oziroma »izvorni« etnični (narodni) identiteti, čeprav odnos ni vedno linearen. Največkrat je tudi težko ali nemogoče razlikovati med miljejem prostora in kulture, med občutki teritorialne vezanosti ali pripadnosti in etnično ali nacionalno samozavestjo.