IZVLEČEK:

Tekst prikaže razvoj avto/biografskih metod v sociološkem raziskovanju in njihovo razširjenost v ženskih in migracijskih študijah. Uporabnost metod in pristopov je razložena skozi tiste študije migracij, ki se ukvarjajo z migrantkami, njihovimi izkušnjami in identiteto. Identiteta je razumljena kot konstrukcija znotraj diskurzivnih praks, posebej dinamična in spremenljiva v migracijskih kontekstih. Opisana je neposredna povezanost med subjektiviteto v ženskih študijah in idejo migrantstva na polju kulture kot prizorišča identitetnih spopadov.

KLJUČNE BESEDE: avto/biografija, narativnost, identiteta, migracijske izkušnje, migrantstvo.

IZVLEČEK:

Tekst prikaže razvoj avto/biografskih metod v sociološkem raziskovanju in njihovo razširjenost v ženskih in migracijskih študijah. Uporabnost metod in pristopov je razložena skozi tiste študije migracij, ki se ukvarjajo z migrantkami, njihovimi izkušnjami in identiteto. Identiteta je razumljena kot konstrukcija znotraj diskurzivnih praks, posebej dinamična in spremenljiva v migracijskih kontekstih. Opisana je neposredna povezanost med subjektiviteto v ženskih študijah in idejo migrantstva na polju kulture kot prizorišča identitetnih spopadov.

KLJUČNE BESEDE: avto/biografija, narativnost, identiteta, migracijske izkušnje, migrantstvo.

Članek predstavi slovenske muslimane skozi antropološko presojo statistik o migracijah muslimanov v Slovenijo v času Jugoslavije in po njenem razpadu (ekonomske migracije v času SFRJ, begunci iz Bosne in Hercegovine ter Kosova, gibanje neuvrščenih in migracije študentov z bližnjevzhodnih in afriških držav) ter skozi presojo statistik zadnjega popisa prebivalstva leta 2002. Pri analizi slednjih se skoncentrira na podatke o številu muslimanov, regionalni porazdelitvi in izrečenih pripadnostih. Statistično prisotnost muslimanov v Sloveniji podpre z opisom njihovih prizadevanj po vzdrževanju muslimanske identitete od samih začetkov naselitve v Sloveniji. Posebno mesto je dodeljeno analizi institucionalizacije teh prizadevanj. V nadaljevanju pod drobnogled antropološke presoje vzame slovensko zakonodajo, ki regulira področje vere in nekatere islamske prakse. Analiza pokaže, da slovenska zakonodaja muslimanom načeloma zagotavlja enakopravnost in svobodo veroizpovedi, ki pa je zaradi razširjene islamofobije med muslimani pogosto uživana v manj svobodni obliki.

KLJUČNE BESEDE: muslimani, islam, migracije, Islamska skupnost Slovenije, Ustava, zakonodaja, pravice, islamofobija

Članek predstavi slovenske muslimane skozi antropološko presojo statistik o migracijah muslimanov v Slovenijo v času Jugoslavije in po njenem razpadu (ekonomske migracije v času SFRJ, begunci iz Bosne in Hercegovine ter Kosova, gibanje neuvrščenih in migracije študentov z bližnjevzhodnih in afriških držav) ter skozi presojo statistik zadnjega popisa prebivalstva leta 2002. Pri analizi slednjih se skoncentrira na podatke o številu muslimanov, regionalni porazdelitvi in izrečenih pripadnostih. Statistično prisotnost muslimanov v Sloveniji podpre z opisom njihovih prizadevanj po vzdrževanju muslimanske identitete od samih začetkov naselitve v Sloveniji. Posebno mesto je dodeljeno analizi institucionalizacije teh prizadevanj. V nadaljevanju pod drobnogled antropološke presoje vzame slovensko zakonodajo, ki regulira področje vere in nekatere islamske prakse. Analiza pokaže, da slovenska zakonodaja muslimanom načeloma zagotavlja enakopravnost in svobodo veroizpovedi, ki pa je zaradi razširjene islamofobije med muslimani pogosto uživana v manj svobodni obliki.

KLJUČNE BESEDE: muslimani, islam, migracije, Islamska skupnost Slovenije, Ustava, zakonodaja, pravice, islamofobija

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je 19. 6. 2002 v prostorih Male dvorane Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU organiziral enodnevno posvetovanje z naslovom »Ženske v manjšinskih skupnostih: Pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila«.

Vsebinsko je bilo posvetovanje razdeljeno v dva dela. Prvi del je bil namenjen predstavitvi prispevkov vabljenih gostov - raziskovalcev, ki so se v preteklosti že ukvarjali z narodno/nacionalno identiteto skozi perspektivo o vlogi žensk v manjšinskem (etničnem ) kontekstu. Kot vabljeni gostje so se posvetovanja udeležili: Inga Brezigar Miklavčič (Goriški muzej, Nova Gorica), dr. Marjetka Golež -Kaučič (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU), dr. Marija Jurič Pahor (Inštitut za narodnostna vprašanja, Aleksej Kalc (Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Italija), dr. Irene Mislej (Pilonova galerija v Ajdovščini), dr. Mojca Ramšak (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Moderatorka prvega dela je bila dr. Marina Lukšič- Hacin.

V drugem delu posvetovanja so raziskovalci projektne skupine skupaj z zunanjimi sodelavci predstavili projekt in svoje delne raziskave. V drugem delu so sodelovali: mag. Dean Ceglar (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), Milena Domjan (Ministrstvo za kulturo RS, Ljubljana), dr. Marjan Drnovšek (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), dr. Irena Gantar Godina (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Daša H ribar (Slovenski etnografski muzej), Viktorija Kante (Muzej Miklova hiša, Ribnica), dr. Marina Lukšič-Hacin (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), Irena Milanič (Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani), dr. Mirjam Milharčič-Hladnik (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Jernej Mlekuž (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), dr. Leopoldina Plut Pregelj (Washington D.C., ZDA), dr. Barbara Verlič-Christensen (Fakulteta za družbene vede), dr. Zvone Žigon (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU). Moderatorka drugega dela je bila dr. Mirjam Milharčič-Hladnik.

Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU je 19. 6. 2002 v prostorih Male dvorane Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU organiziral enodnevno posvetovanje z naslovom »Ženske v manjšinskih skupnostih: Pomen in vloga žensk za ohranjanje kulturnega izročila«.

Vsebinsko je bilo posvetovanje razdeljeno v dva dela. Prvi del je bil namenjen predstavitvi prispevkov vabljenih gostov - raziskovalcev, ki so se v preteklosti že ukvarjali z narodno/nacionalno identiteto skozi perspektivo o vlogi žensk v manjšinskem (etničnem ) kontekstu. Kot vabljeni gostje so se posvetovanja udeležili: Inga Brezigar Miklavčič (Goriški muzej, Nova Gorica), dr. Marjetka Golež -Kaučič (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU), dr. Marija Jurič Pahor (Inštitut za narodnostna vprašanja, Aleksej Kalc (Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Italija), dr. Irene Mislej (Pilonova galerija v Ajdovščini), dr. Mojca Ramšak (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Moderatorka prvega dela je bila dr. Marina Lukšič- Hacin.

V drugem delu posvetovanja so raziskovalci projektne skupine skupaj z zunanjimi sodelavci predstavili projekt in svoje delne raziskave. V drugem delu so sodelovali: mag. Dean Ceglar (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), Milena Domjan (Ministrstvo za kulturo RS, Ljubljana), dr. Marjan Drnovšek (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), dr. Irena Gantar Godina (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Daša H ribar (Slovenski etnografski muzej), Viktorija Kante (Muzej Miklova hiša, Ribnica), dr. Marina Lukšič-Hacin (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), Irena Milanič (Filozofska fakulteta Univerza v Ljubljani), dr. Mirjam Milharčič-Hladnik (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Jernej Mlekuž (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), dr. Leopoldina Plut Pregelj (Washington D.C., ZDA), dr. Barbara Verlič-Christensen (Fakulteta za družbene vede), dr. Zvone Žigon (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU). Moderatorka drugega dela je bila dr. Mirjam Milharčič-Hladnik.

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU 4. junija 2002 v prostorih muzeja pripravil okroglo mizo na temo »Odnos Slovencev do izseljencev«. Spodbudi za razgovor sta bili: prvič, razstava z naslovom »Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu«, ki je bila na ogled v istem muzeju od 24. oktobra 2001 do 15. oktobra 2002, in, drugič, sprejetje »Resolucije o Slovencih po svetu« v Državnem zboru Republike Slovenije januarja 2002.
S prispevki in diskusijo so sodelovali: Inga Brezigar Miklavčič (Goriški muzej, Nova Gorica), Milena Domjan (Ministrstvo za kulturo RS, Ljubljana), dr. Marjan Drnovšek (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Daša Hribar (Slovenski etnografski muzej), Boštjan Kocmur (Izseljensko društvo Naša Slovenija), dr. Mihael Kuzmič (Evangeličanska teološka fakulteta, Osijek, Hrvaška), mag. Marjeta Mikuž (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Vera Papež Adamič (izseljenka), Janez Rihar (Rafaelova družba v Ljubljani), Janez Rogelj (Slovenska izseljenska matica), dr. Julijan Strajnar (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) Nataša Strlič (Muzej novejše zgodovine Slovenije), mag. Rozina Švent (Narodna in univerzitetna knjižnica), dr. Zvone Žigon (Ministrstvo za zunanje zadeve RS).
Moderator razgovora je bil dr. Božo Repe (Filozofska fakulteta, Ljubljana).

Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU 4. junija 2002 v prostorih muzeja pripravil okroglo mizo na temo »Odnos Slovencev do izseljencev«. Spodbudi za razgovor sta bili: prvič, razstava z naslovom »Izseljenec: Življenjske zgodbe Slovencev po svetu«, ki je bila na ogled v istem muzeju od 24. oktobra 2001 do 15. oktobra 2002, in, drugič, sprejetje »Resolucije o Slovencih po svetu« v Državnem zboru Republike Slovenije januarja 2002.
S prispevki in diskusijo so sodelovali: Inga Brezigar Miklavčič (Goriški muzej, Nova Gorica), Milena Domjan (Ministrstvo za kulturo RS, Ljubljana), dr. Marjan Drnovšek (Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU), mag. Daša Hribar (Slovenski etnografski muzej), Boštjan Kocmur (Izseljensko društvo Naša Slovenija), dr. Mihael Kuzmič (Evangeličanska teološka fakulteta, Osijek, Hrvaška), mag. Marjeta Mikuž (Muzej novejše zgodovine Slovenije), Vera Papež Adamič (izseljenka), Janez Rihar (Rafaelova družba v Ljubljani), Janez Rogelj (Slovenska izseljenska matica), dr. Julijan Strajnar (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU) Nataša Strlič (Muzej novejše zgodovine Slovenije), mag. Rozina Švent (Narodna in univerzitetna knjižnica), dr. Zvone Žigon (Ministrstvo za zunanje zadeve RS).
Moderator razgovora je bil dr. Božo Repe (Filozofska fakulteta, Ljubljana).

Obsežno delo dr. Matjaža Klemenčiča je razdeljeno na dva dela: prvi zajema obdobje dela koroškega duhovnika Jurija M. Trunka na Koroškem in njegov prvi odhod v Združene države Amerike (ZDA) ter njegovo delovanje med ameriškimi Slovenci. V tem sklopu je avtor raziskoval tudi začetek, obstoj in življenje slovenskih izseljencev v mestu Leadville, v ameriški zvezni državi Kolorado (Colorado) ter zgodovino tamkajšnje slovenske naselbine. V Leadvillu je sledil življenju in delu Jurija M. Trunka v župniji sv. Jožefa v obdobju od leta 1924 do 1946. Drugi del knjige, ki je manj obsežen, zajema obdobje življenja in dela Jurija M. Trunka v San Franciscu, v ameriški zvezni državi Kaliforniji (California) od leta 1946 in pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, s posebnim poudarkom na zgodovini »Kranjskega hriba«. V San Franciscu je Jurij M. Trunk živel v župniji Gospodovega rojstva do svoje smrti v visoki starosti 103 let, leta 1973.

Obsežno delo dr. Matjaža Klemenčiča je razdeljeno na dva dela: prvi zajema obdobje dela koroškega duhovnika Jurija M. Trunka na Koroškem in njegov prvi odhod v Združene države Amerike (ZDA) ter njegovo delovanje med ameriškimi Slovenci. V tem sklopu je avtor raziskoval tudi začetek, obstoj in življenje slovenskih izseljencev v mestu Leadville, v ameriški zvezni državi Kolorado (Colorado) ter zgodovino tamkajšnje slovenske naselbine. V Leadvillu je sledil življenju in delu Jurija M. Trunka v župniji sv. Jožefa v obdobju od leta 1924 do 1946. Drugi del knjige, ki je manj obsežen, zajema obdobje življenja in dela Jurija M. Trunka v San Franciscu, v ameriški zvezni državi Kaliforniji (California) od leta 1946 in pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, s posebnim poudarkom na zgodovini »Kranjskega hriba«. V San Franciscu je Jurij M. Trunk živel v župniji Gospodovega rojstva do svoje smrti v visoki starosti 103 let, leta 1973.