Pod tem naslovom je Inštitut za slovensko izseljenstvo (ISI) konec maja organiziral štirinajstdnevno raznoliko dejavnost, v kateri smo raziskovalci z Inštituta predstavili svoje dosedanje delovanje in k sodelovanju povabili tudi naše zunanje sodelavce. Tako smo se tokrat predstavili strokovni in laični publiki na nekoliko drugačen način: z razstavo, okroglo mizo, predavanji, izdajo vodnika po arhivskem gradivu ISI ter z obeležitvijo izida desete številke naše znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

Pod tem naslovom je Inštitut za slovensko izseljenstvo (ISI) konec maja organiziral štirinajstdnevno raznoliko dejavnost, v kateri smo raziskovalci z Inštituta predstavili svoje dosedanje delovanje in k sodelovanju povabili tudi naše zunanje sodelavce. Tako smo se tokrat predstavili strokovni in laični publiki na nekoliko drugačen način: z razstavo, okroglo mizo, predavanji, izdajo vodnika po arhivskem gradivu ISI ter z obeležitvijo izida desete številke naše znanstvene revije Dve domovini / Two Homelands.

Politolog, novinar in avtor številnih knjig Ferenc Fejtő seje rodil leta 1909 v Nagykanizsina Ogrskem. Iz političnih razlogov je moral leta 1938 pobegniti iz Madžarske, od takrat živi v Franciji. Leta 2000 je dobil nagrado veleposlanikov, akreditiranih v Franciji. V knjigi Zgodovina ljudskih demokracij (1952) je kot prvi napisal obsežno zgodovino držav srednjevzhodne evropske regije med leti 1945 in 1952. V knjigi Rekviem za nekdanjim imperijem pa obširno analizira politično življenje Avstro-Ogrske in vzroke njenega razpada. Fejtő je pristaš ideje Srednje Evrope, federalizma in metanacionalizma. Meni, da je nacija pomemben ustvarjalni del samozavesti in da je nacionalno gibanje Slovencev, Hrvatov, Madžarov itd. legitimno. Njegovo stališče glede nacij in suverenosti je zelo blizu stališčem slovenskih intelektualcev (Peter Jambrek, France Bučar in Dimitrij Rupel), ki so pisali o tem konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let.

Politolog, novinar in avtor številnih knjig Ferenc Fejtő seje rodil leta 1909 v Nagykanizsina Ogrskem. Iz političnih razlogov je moral leta 1938 pobegniti iz Madžarske, od takrat živi v Franciji. Leta 2000 je dobil nagrado veleposlanikov, akreditiranih v Franciji. V knjigi Zgodovina ljudskih demokracij (1952) je kot prvi napisal obsežno zgodovino držav srednjevzhodne evropske regije med leti 1945 in 1952. V knjigi Rekviem za nekdanjim imperijem pa obširno analizira politično življenje Avstro-Ogrske in vzroke njenega razpada. Fejtő je pristaš ideje Srednje Evrope, federalizma in metanacionalizma. Meni, da je nacija pomemben ustvarjalni del samozavesti in da je nacionalno gibanje Slovencev, Hrvatov, Madžarov itd. legitimno. Njegovo stališče glede nacij in suverenosti je zelo blizu stališčem slovenskih intelektualcev (Peter Jambrek, France Bučar in Dimitrij Rupel), ki so pisali o tem konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let.

Članek je posvečen Slovencu Jakobu Žnidaršiču (1847-1903), možu z dvema domovinama, slovensko in bosansko-hercegovsko. Zadnjih 21 let svojega življenja je preživel v Sarajevu, kjer je ves čas poučeval matematiko in fiziko na tamkajšnji Veliki gimnaziji. Njegov osrednji zgodovinski pomen je - razen v objavljanju literarnih kritik o slovenski književnosti in v samostojnih literarnih delih, objavljenih v slovenskih in bosanskih časopisihin revijah - tudi v pobudništvu in ustanovitvi Slovenskega omizja, prvega slovenskega družabnega kroga v Sarajevu sredi 90. let 19. stoletja.

Članek je posvečen Slovencu Jakobu Žnidaršiču (1847-1903), možu z dvema domovinama, slovensko in bosansko-hercegovsko. Zadnjih 21 let svojega življenja je preživel v Sarajevu, kjer je ves čas poučeval matematiko in fiziko na tamkajšnji Veliki gimnaziji. Njegov osrednji zgodovinski pomen je - razen v objavljanju literarnih kritik o slovenski književnosti in v samostojnih literarnih delih, objavljenih v slovenskih in bosanskih časopisihin revijah - tudi v pobudništvu in ustanovitvi Slovenskega omizja, prvega slovenskega družabnega kroga v Sarajevu sredi 90. let 19. stoletja.

Priseljenske raziskave se v Argentini že tradicionalno omejujejo na obe večinski narodnosti, špansko in italijansko. Le nekaj antropoloških študij je posvečenih manjšim priseljenskim skupinam. Izkazalo seje, da bo izdelava podatkovne zbirke najboljša osnova za prepoznavanje značilnosti posameznih priseljenskih skupnosti. V članku so prikazane metode in tehnike izdelave podatkovne zbirke s pomočjo vprašalnikov. Končni cilj projekta pa je socialno-kultumi pregled vseh skupin priseljencev in njihovih potomcev v provinci Buenos Aires v Argentini razen španskih in italijanskih.

Priseljenske raziskave se v Argentini že tradicionalno omejujejo na obe večinski narodnosti, špansko in italijansko. Le nekaj antropoloških študij je posvečenih manjšim priseljenskim skupinam. Izkazalo seje, da bo izdelava podatkovne zbirke najboljša osnova za prepoznavanje značilnosti posameznih priseljenskih skupnosti. V članku so prikazane metode in tehnike izdelave podatkovne zbirke s pomočjo vprašalnikov. Končni cilj projekta pa je socialno-kultumi pregled vseh skupin priseljencev in njihovih potomcev v provinci Buenos Aires v Argentini razen španskih in italijanskih.

Irskoameriški in poljskoameriški nacionalizem sta stopala skozi podobne razvojne faze. Razvila sta se iz homogenega nacionalizma, usmerjenega proti matični skupnosti, prek dvojnega nacionalizma (faza etničnega nacionalizma) do ameriškega (državljanskega) nacionalizma. Prevladujočo smer v razvoju irskega in poljskega tipa nacionalizma v ZDA so spremljale različne vrste ekstremnih nacionalnih ideologij. Članek poskuša predstaviti prevladujočo smer v razvoju irskoameriškega in poljskoameriškega tipa nacionalizma v ZDA.

Irskoameriški in poljskoameriški nacionalizem sta stopala skozi podobne razvojne faze. Razvila sta se iz homogenega nacionalizma, usmerjenega proti matični skupnosti, prek dvojnega nacionalizma (faza etničnega nacionalizma) do ameriškega (državljanskega) nacionalizma. Prevladujočo smer v razvoju irskega in poljskega tipa nacionalizma v ZDA so spremljale različne vrste ekstremnih nacionalnih ideologij. Članek poskuša predstaviti prevladujočo smer v razvoju irskoameriškega in poljskoameriškega tipa nacionalizma v ZDA.