Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.
KLJUČNE BESEDE: legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin

Prispevek najprej predstavi večtisočletno tradicijo indijskega asketizma in monasticizma ter oriše njihove glavne verske predpostavke in prakse. Pri tem se osredotoči na položaj žensk v starih asketskih tradicijah Indije, predvsem v budizmu, hinduizmu in džainizmu, kar predstavlja področje, ki je bilo doslej deležno malo pozornosti sodobnih raziskovalcev. Ker je prispevek del večjega raziskovalnega projekta o delovanju katoliških misijonark v kolonialni Indiji, na koncu identificira pomembna stičišča med indijskimi asketinjami in katoliškimi nunami in razmišlja o srečanju katoliškega in indijskega verskega diskurza.
KLJUČNE BESEDE: indijski asketizem, indijske asketinje, nune v indijskih religijah

Prispevek najprej predstavi večtisočletno tradicijo indijskega asketizma in monasticizma ter oriše njihove glavne verske predpostavke in prakse. Pri tem se osredotoči na položaj žensk v starih asketskih tradicijah Indije, predvsem v budizmu, hinduizmu in džainizmu, kar predstavlja področje, ki je bilo doslej deležno malo pozornosti sodobnih raziskovalcev. Ker je prispevek del večjega raziskovalnega projekta o delovanju katoliških misijonark v kolonialni Indiji, na koncu identificira pomembna stičišča med indijskimi asketinjami in katoliškimi nunami in razmišlja o srečanju katoliškega in indijskega verskega diskurza.
KLJUČNE BESEDE: indijski asketizem, indijske asketinje, nune v indijskih religijah

V nasprotju z apostolskim pismom Maximum illud, ki je od misijonarjev zahtevalo, da pretrgajo vezi z nacional(istič)nimi in kolonialnimi interesi, je bil misijonarski podvig medvojnih jugoslovanskih misijonark in misijonarjev v Bengaliji globoko prežet s patriotizmom, tako časopisje kot misijonarski tiski pa so jugoslovanski bengalski misijon prikazovali kot simbolno zmago nove jugoslovanske države. Članek želi to protislovje interpretirati z raziskavo načinov, na katere so usklajevali konflikt med transnacionalnim misijonarskim projektom in nacionalističnimi programi, pri čemer so bili pogosto pred težavno odločitvijo, interesom katere nacije naj sledijo.
KLJUČNE BESEDE: misijonarji, Bengalija, Jugoslavija, patriotizem, nacija

V nasprotju z apostolskim pismom Maximum illud, ki je od misijonarjev zahtevalo, da pretrgajo vezi z nacional(istič)nimi in kolonialnimi interesi, je bil misijonarski podvig medvojnih jugoslovanskih misijonark in misijonarjev v Bengaliji globoko prežet s patriotizmom, tako časopisje kot misijonarski tiski pa so jugoslovanski bengalski misijon prikazovali kot simbolno zmago nove jugoslovanske države. Članek želi to protislovje interpretirati z raziskavo načinov, na katere so usklajevali konflikt med transnacionalnim misijonarskim projektom in nacionalističnimi programi, pri čemer so bili pogosto pred težavno odločitvijo, interesom katere nacije naj sledijo.
KLJUČNE BESEDE: misijonarji, Bengalija, Jugoslavija, patriotizem, nacija

Članek daje kratek pregled mejnikov, ki so spodbudili nove pristope v misijonski dejavnosti Cerkve skozi zgodovino. Poglavitni namen je ugotoviti, kako se je Drugi vatikanski koncil odzval na proces globalizacije po drugi svetovni vojni, kakšno je bilo njegovo razumevanje inkulturacije in kakšno iskanje novih poti evangelizacije v misijonski dejavnosti Cerkve. Metodološko načelo je primerjalna analiza dokumentov o utemeljevanju, cilju in načinu izvajanja misijona v duhu dialoga, ki omogoča prepoznavanje dobrih vsebin nekrščanskih verstev. Članek vključuje tudi novejši teološki diskurz o novih izzivih v pristopih k misijonu.
KLJUČNE BESEDE: misijonsko poslanstvo Cerkve, mejniki misijona skozi zgodovino, prenova v razmerju do tradicije, skupno jedro vseh religij, dialog

Članek daje kratek pregled mejnikov, ki so spodbudili nove pristope v misijonski dejavnosti Cerkve skozi zgodovino. Poglavitni namen je ugotoviti, kako se je Drugi vatikanski koncil odzval na proces globalizacije po drugi svetovni vojni, kakšno je bilo njegovo razumevanje inkulturacije in kakšno iskanje novih poti evangelizacije v misijonski dejavnosti Cerkve. Metodološko načelo je primerjalna analiza dokumentov o utemeljevanju, cilju in načinu izvajanja misijona v duhu dialoga, ki omogoča prepoznavanje dobrih vsebin nekrščanskih verstev. Članek vključuje tudi novejši teološki diskurz o novih izzivih v pristopih k misijonu.
KLJUČNE BESEDE: misijonsko poslanstvo Cerkve, mejniki misijona skozi zgodovino, prenova v razmerju do tradicije, skupno jedro vseh religij, dialog