Avtorice v študiji preučujejo dinamiko migracij in družbeno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na migracije v Kirgizistanu, Kazahstanu in Uzbekistanu. V Kirgizistanu prevladujejo notranje migracije s podeželja v mesta, medtem ko se v Kazahstanu soočajo s priseljevanjem Rusov kot posledico trenutne vojne. Na drugi strani je v Uzbekistanu v zadnjih letih prišlo do upada delovnih migracij v tujino. Avtorice analizirajo migracijske politike, vključno z migracijsko politiko Kirgizistana za obdobje 2021–2030, kazahstansko migracijsko politiko za obdobje 2023–2027 ter uzbekistansko strategijo do leta 2030, pri čemer za spopadanje z migracijskimi izzivi in tveganji trgovine z ljudmi priporočajo izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer, okrepitev infrastrukture ter zmanjšanje birokratskih ovir.
Ključne besede: delovne migracije, notranja mobilnost, migracijska politika, trgi dela, socialna zaščita

Avtorice v študiji preučujejo dinamiko migracij in družbeno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na migracije v Kirgizistanu, Kazahstanu in Uzbekistanu. V Kirgizistanu prevladujejo notranje migracije s podeželja v mesta, medtem ko se v Kazahstanu soočajo s priseljevanjem Rusov kot posledico trenutne vojne. Na drugi strani je v Uzbekistanu v zadnjih letih prišlo do upada delovnih migracij v tujino. Avtorice analizirajo migracijske politike, vključno z migracijsko politiko Kirgizistana za obdobje 2021–2030, kazahstansko migracijsko politiko za obdobje 2023–2027 ter uzbekistansko strategijo do leta 2030, pri čemer za spopadanje z migracijskimi izzivi in tveganji trgovine z ljudmi priporočajo izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer, okrepitev infrastrukture ter zmanjšanje birokratskih ovir.
Ključne besede: delovne migracije, notranja mobilnost, migracijska politika, trgi dela, socialna zaščita

Avtorica v prispevku preučuje vpliv delovnih migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji, pri čemer uporablja mešani metodološki pristop. Študija je pokazala, da imajo nakazila delovnih migrantov pomembno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju Srednje Azije. Denarni transferji delavcev migrantov predstavljajo znaten delež bruto domačega proizvoda, pri čemer pa so ta sredstva neenakomerno porazdeljena, saj jih je večina namenjenih gradnji stanovanj. Študija je pokazala tudi, da so regije z izrazitejšimi migracijskimi trendi deležne boljšega stanovanjskega in urbanega razvoja, medtem ko so podeželska območja na področju razvoja infrastrukture še naprej zapostavljena.
Ključne besede: demografski izzivi, denarna nakazila, zaposlovanje, infrastrukturni projekti, regionalna strategija, družbenoekonomski razvoj

Avtorica v prispevku preučuje vpliv delovnih migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji, pri čemer uporablja mešani metodološki pristop. Študija je pokazala, da imajo nakazila delovnih migrantov pomembno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju Srednje Azije. Denarni transferji delavcev migrantov predstavljajo znaten delež bruto domačega proizvoda, pri čemer pa so ta sredstva neenakomerno porazdeljena, saj jih je večina namenjenih gradnji stanovanj. Študija je pokazala tudi, da so regije z izrazitejšimi migracijskimi trendi deležne boljšega stanovanjskega in urbanega razvoja, medtem ko so podeželska območja na področju razvoja infrastrukture še naprej zapostavljena.
Ključne besede: demografski izzivi, denarna nakazila, zaposlovanje, infrastrukturni projekti, regionalna strategija, družbenoekonomski razvoj

Avtorji so v študiji z uporabo statističnih metod analizirali, kako migracije in drugi dejavniki vplivajo na zaposlenost in brezposelnost v Kazahstanu in Kirgizistanu. Ugotovili so, da gospodarske in izobraževalne priložnosti privabljajo migrante, kar povečuje konkurenco na trgu dela. V Kazahstanu na brezposelnost vplivajo novi priseljenci in diplomanti visokošolskega izobraževanja (pozitivno) ter BDP na prebivalca (negativno), medtem ko na zaposlenost vplivajo izdatki za raziskave in razvoj ter BDP (pozitivno) in novi prihodi (negativno). V Kirgizistanu visokošolski diplomanti zmanjšujejo brezposelnost, medtem ko diplomanti srednjih poklicnih šol in novi priseljenci povečujejo zaposlenost. V Kazahstanu migracije na zaposlenost vplivajo negativno, v Kirgizistanu pa pozitivno, kar je pomembno za prihodnje odločitve o migracijski politiki.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlenost, izseljenci, priseljenci, izobraževanje, naravna rast prebivalstva

Avtorji so v študiji z uporabo statističnih metod analizirali, kako migracije in drugi dejavniki vplivajo na zaposlenost in brezposelnost v Kazahstanu in Kirgizistanu. Ugotovili so, da gospodarske in izobraževalne priložnosti privabljajo migrante, kar povečuje konkurenco na trgu dela. V Kazahstanu na brezposelnost vplivajo novi priseljenci in diplomanti visokošolskega izobraževanja (pozitivno) ter BDP na prebivalca (negativno), medtem ko na zaposlenost vplivajo izdatki za raziskave in razvoj ter BDP (pozitivno) in novi prihodi (negativno). V Kirgizistanu visokošolski diplomanti zmanjšujejo brezposelnost, medtem ko diplomanti srednjih poklicnih šol in novi priseljenci povečujejo zaposlenost. V Kazahstanu migracije na zaposlenost vplivajo negativno, v Kirgizistanu pa pozitivno, kar je pomembno za prihodnje odločitve o migracijski politiki.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlenost, izseljenci, priseljenci, izobraževanje, naravna rast prebivalstva

Avtorji v študiji analizirajo spremembe migracijskih poti in obsega migracij skozi tranzitne države ter s tem povezane izzive za mednarodno politiko v času oboroženih spopadov. Primerjalna analiza primerov v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v Evropi kaže na vse večji pritisk na tranzitno infrastrukturo, strožji mejni nadzor ter večje število razseljenih oseb. Zaradi spopadov v Siriji, Libiji in Srednji Ameriki se migracije preusmerjajo, število nezakonitih migracij pa narašča, medtem ko je ruska vojna proti Ukrajini povzročila največjo krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot kažejo izsledki študije, so migracije postale tako humanitarno kot politično vprašanje, ki ga je treba obravnavati s celovitimi, mednarodno usklajenimi politikami in prilagodljivimi tranzitnimi mehanizmi.
Ključne besede: migracijske politike, tranzit migrantov, globalna varnost, begunci in razseljene osebe, mednarodno sodelovanje, nadzor meja

Avtorji v študiji analizirajo spremembe migracijskih poti in obsega migracij skozi tranzitne države ter s tem povezane izzive za mednarodno politiko v času oboroženih spopadov. Primerjalna analiza primerov v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v Evropi kaže na vse večji pritisk na tranzitno infrastrukturo, strožji mejni nadzor ter večje število razseljenih oseb. Zaradi spopadov v Siriji, Libiji in Srednji Ameriki se migracije preusmerjajo, število nezakonitih migracij pa narašča, medtem ko je ruska vojna proti Ukrajini povzročila največjo krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot kažejo izsledki študije, so migracije postale tako humanitarno kot politično vprašanje, ki ga je treba obravnavati s celovitimi, mednarodno usklajenimi politikami in prilagodljivimi tranzitnimi mehanizmi.
Ključne besede: migracijske politike, tranzit migrantov, globalna varnost, begunci in razseljene osebe, mednarodno sodelovanje, nadzor meja

Tematski del poudarja potrebo po celostnem upravljanju migracij, ki priznava večdimenzionalno realnost mobilnosti v Srednji Aziji. Države Srednje Azije lahko bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo migracije, hkrati pa zmanjšajo njihova tveganja z okrepitvijo pravnega okvira, spodbujanjem trajnostnega razvoja, izboljšanjem izobraževalnih in socialnih podpornih sistemov ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja. Vključene študije ponujajo dragocene poti za prihodnje raziskave in razvoj politik ter prispevajo k tekočim znanstvenim in praktičnim prizadevanjem za razumevanje in upravljanje migracij v hitro spreminjajočem se svetu.

Tematski del poudarja potrebo po celostnem upravljanju migracij, ki priznava večdimenzionalno realnost mobilnosti v Srednji Aziji. Države Srednje Azije lahko bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo migracije, hkrati pa zmanjšajo njihova tveganja z okrepitvijo pravnega okvira, spodbujanjem trajnostnega razvoja, izboljšanjem izobraževalnih in socialnih podpornih sistemov ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja. Vključene študije ponujajo dragocene poti za prihodnje raziskave in razvoj politik ter prispevajo k tekočim znanstvenim in praktičnim prizadevanjem za razumevanje in upravljanje migracij v hitro spreminjajočem se svetu.