Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa.
Ključne besede: priseljevanje na Kitajsko, izseljenci, ekspati, skupinjenje, podjetništvo, delovne migracije

Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa.
Ključne besede: priseljevanje na Kitajsko, izseljenci, ekspati, skupinjenje, podjetništvo, delovne migracije

Louis Adamič v svojem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) raziskuje kompleksno naravo multikulturalizma, pri čemer se opira na svoje izkušnje iz polietničnih ZDA in multinacionalne Kraljevine Jugoslavije. Avtor v prispevku raziskuje Adamičevo multikulturno zavest v njegovih delih, ki govorijo o običajih, družbenih odnosih, kulturi in politiki Jugoslavije. Njegova analiza ponuja vpogled v Adamičevo reprezentacijo Jugoslavije v ameriški javni sferi ter pokaže, kako je njegova ameriška izkušnja oblikovala njegove poglede na jugoslovanske kulturne in politične razmere.
Ključne besede: Louis Adamič, Vrnitev v rodni kraj, multikulturalizem, vrnitev, kulturni pluralizem

Louis Adamič v svojem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) raziskuje kompleksno naravo multikulturalizma, pri čemer se opira na svoje izkušnje iz polietničnih ZDA in multinacionalne Kraljevine Jugoslavije. Avtor v prispevku raziskuje Adamičevo multikulturno zavest v njegovih delih, ki govorijo o običajih, družbenih odnosih, kulturi in politiki Jugoslavije. Njegova analiza ponuja vpogled v Adamičevo reprezentacijo Jugoslavije v ameriški javni sferi ter pokaže, kako je njegova ameriška izkušnja oblikovala njegove poglede na jugoslovanske kulturne in politične razmere.
Ključne besede: Louis Adamič, Vrnitev v rodni kraj, multikulturalizem, vrnitev, kulturni pluralizem

Avtorica prispevka s pomočjo konceptov skrbstvene vrzeli, transnacionalizacije oskrbe in upokojenske migracije ter na podlagi intervjujev z deležniki in institucionalne analize oskrbe v Sloveniji in na Hrvaškem predstavi skrbstvene mobilnosti iz Slovenije na Hrvaško. Pokaže, da marketizacija oskrbe na Hrvaškem dopolnjuje skrbstveno vrzel v javnih storitvah v Sloveniji, s čimer prihaja do »prekarne hibridne transnacionalne oskrbe«. Starejši ljudje uporabljajo dve strategiji – pravice iz naslova državljanstva in trg – za dostopanje do cenejše institucionalne oskrbe onkraj meje, čeprav je ta slabše kakovosti kot v Sloveniji. Avtorica pokaže, da lahko transnacionalizacija oskrbe izhaja iz specifične institucionalne konfiguracije oskrbe na nacionalni ravni.
Ključne besede: oskrba starejših ljudi, skrbstvena vrzel, transnacionalizacija oskrbe, upokojenska migracija, hibridna transnacionalna oskrba

Avtorica prispevka s pomočjo konceptov skrbstvene vrzeli, transnacionalizacije oskrbe in upokojenske migracije ter na podlagi intervjujev z deležniki in institucionalne analize oskrbe v Sloveniji in na Hrvaškem predstavi skrbstvene mobilnosti iz Slovenije na Hrvaško. Pokaže, da marketizacija oskrbe na Hrvaškem dopolnjuje skrbstveno vrzel v javnih storitvah v Sloveniji, s čimer prihaja do »prekarne hibridne transnacionalne oskrbe«. Starejši ljudje uporabljajo dve strategiji – pravice iz naslova državljanstva in trg – za dostopanje do cenejše institucionalne oskrbe onkraj meje, čeprav je ta slabše kakovosti kot v Sloveniji. Avtorica pokaže, da lahko transnacionalizacija oskrbe izhaja iz specifične institucionalne konfiguracije oskrbe na nacionalni ravni.
Ključne besede: oskrba starejših ljudi, skrbstvena vrzel, transnacionalizacija oskrbe, upokojenska migracija, hibridna transnacionalna oskrba

Konceptualni okviri integracije so se premaknili od enosmerne k dvosmerni integraciji, pri čemer se osredotočajo na vse prebivalce v procesih integracije. Avtorica se v prispevku zavzema za konceptualni okvir za »večsmerno integracijo« (angl. multi-way integration, MUWI), ki se izrecno osredotoča na mnogovrstne identitete prebivalcev in njihovo presečnost, z namenom večje povezanosti in medsebojnega razumevanja med vsemi prebivalci. Pri tem obravnava tudi dejavnike, ki vplivajo na to povezanost, vključno z družbenimi strukturami, socialnimi mehanizmi, artefakti in okoljem. Navedene dimenzije in medsebojne povezave niso pomembne le za raziskovanje procesov integracije, temveč tudi za vzpostavljanje učinkovitih strategij integracije.
Ključne besede: povezanost, migracije, socialni mehanizmi, artefakti, strukture, okolja

Konceptualni okviri integracije so se premaknili od enosmerne k dvosmerni integraciji, pri čemer se osredotočajo na vse prebivalce v procesih integracije. Avtorica se v prispevku zavzema za konceptualni okvir za »večsmerno integracijo« (angl. multi-way integration, MUWI), ki se izrecno osredotoča na mnogovrstne identitete prebivalcev in njihovo presečnost, z namenom večje povezanosti in medsebojnega razumevanja med vsemi prebivalci. Pri tem obravnava tudi dejavnike, ki vplivajo na to povezanost, vključno z družbenimi strukturami, socialnimi mehanizmi, artefakti in okoljem. Navedene dimenzije in medsebojne povezave niso pomembne le za raziskovanje procesov integracije, temveč tudi za vzpostavljanje učinkovitih strategij integracije.
Ključne besede: povezanost, migracije, socialni mehanizmi, artefakti, strukture, okolja

Avtor v prispevku predstavi analizo priseljevanja v Slovenijo iz in preko držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Izhodiščno ogrodje analize predstavlja eklektični model teorije migracij, ki vključuje sintezo in nadgradnjo obstoječih migracijskih teorij. V središče modela avtor postavi teorijo svetovnih sistemov, ki jo nato nadgradi z ugotovitvami drugih ključnih teorij migracij. S pomočjo analize statističnih podatkov, intervjujev/pogovorov s strokovnjaki in praktiki v Sloveniji in BiH ter sodelovanja v skupini za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij avtor preveri ugotovitve eklektičnega modela na primeru priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) nekdanje SFRJ.
Ključne besede: eklektični model teorije migracij, SFRJ, Slovenija, teorija migracij

Avtor v prispevku predstavi analizo priseljevanja v Slovenijo iz in preko držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Izhodiščno ogrodje analize predstavlja eklektični model teorije migracij, ki vključuje sintezo in nadgradnjo obstoječih migracijskih teorij. V središče modela avtor postavi teorijo svetovnih sistemov, ki jo nato nadgradi z ugotovitvami drugih ključnih teorij migracij. S pomočjo analize statističnih podatkov, intervjujev/pogovorov s strokovnjaki in praktiki v Sloveniji in BiH ter sodelovanja v skupini za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij avtor preveri ugotovitve eklektičnega modela na primeru priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) nekdanje SFRJ.
Ključne besede: eklektični model teorije migracij, SFRJ, Slovenija, teorija migracij