Avtorja v prispevku analizirata ranljivost delovnih migrantov iz Bolgarije za trgovce z ljudmi in izkoriščevalce delovne sile. Na podlagi poglobljenih intervjujev z žrtvami in strokovnjaki s področja trgovine z ljudmi opredelita glavne vzroke za to, da ljudje končajo v rokah trgovcev z ljudmi, ter metode novačenja in izkoriščanja žrtev in odgovorita na vprašanje, zakaj je ta pojav še vedno tako pogost. Skrb vzbuja podatek, da žrtve pogosto dojemajo izkoriščanje kot običajen sestavni del svoje zaposlitve v tujini. Avtorja poudarita, da je zmanjševanje ranljivosti migrantov odvisno predvsem od širših socialno-ekonomskih okoliščin v državi, pa tudi od globalnih neenakosti in povpraševanja po poceni delovni sili.
Ključne besede: migracije, trgovina z ljudmi, izkoriščanje delovne sile, neenakosti, Bolgarija

Avtorja v prispevku analizirata ranljivost delovnih migrantov iz Bolgarije za trgovce z ljudmi in izkoriščevalce delovne sile. Na podlagi poglobljenih intervjujev z žrtvami in strokovnjaki s področja trgovine z ljudmi opredelita glavne vzroke za to, da ljudje končajo v rokah trgovcev z ljudmi, ter metode novačenja in izkoriščanja žrtev in odgovorita na vprašanje, zakaj je ta pojav še vedno tako pogost. Skrb vzbuja podatek, da žrtve pogosto dojemajo izkoriščanje kot običajen sestavni del svoje zaposlitve v tujini. Avtorja poudarita, da je zmanjševanje ranljivosti migrantov odvisno predvsem od širših socialno-ekonomskih okoliščin v državi, pa tudi od globalnih neenakosti in povpraševanja po poceni delovni sili.
Ključne besede: migracije, trgovina z ljudmi, izkoriščanje delovne sile, neenakosti, Bolgarija

Avtor v prispevku primerja poglede dveh izmed najuglednejših clevelandskih Slovencev, Tonyja Petkovška in Vinka Lipovca, na razvoj in spremembe v slovenski skupnosti v največjem slovenskem izseljenskem mestu med letoma 1950 in 2015 ter na prihodnost skupnosti. Tako Petkovšek kot Lipovec sta bila priznana kulturna delavca, ki sta v širši skupnosti uživala velik ugled in sta se tudi medsebojno spoštovala. Prvi je bil potomec ekonomskih izseljencev iz časa pred prvo svetovno vojno, drugi pa politični begunec po drugi svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da so bili njuni pogledi na večino tematik precej podobni, pri čemer je Petkovšek večji pomen za skupnost pripisoval polka glasbi, Lipovec pa jeziku. Oba sta v prihodnosti pričakovala upad skupnosti, a vendarle njeno preživetje.
Ključne besede: slovenska skupnost v Clevelandu, Tony Petkovšek, Vinko Lipovec, spremembe v skupnosti 1950–2015, obeti za prihodnost

Avtor v prispevku primerja poglede dveh izmed najuglednejših clevelandskih Slovencev, Tonyja Petkovška in Vinka Lipovca, na razvoj in spremembe v slovenski skupnosti v največjem slovenskem izseljenskem mestu med letoma 1950 in 2015 ter na prihodnost skupnosti. Tako Petkovšek kot Lipovec sta bila priznana kulturna delavca, ki sta v širši skupnosti uživala velik ugled in sta se tudi medsebojno spoštovala. Prvi je bil potomec ekonomskih izseljencev iz časa pred prvo svetovno vojno, drugi pa politični begunec po drugi svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da so bili njuni pogledi na večino tematik precej podobni, pri čemer je Petkovšek večji pomen za skupnost pripisoval polka glasbi, Lipovec pa jeziku. Oba sta v prihodnosti pričakovala upad skupnosti, a vendarle njeno preživetje.
Ključne besede: slovenska skupnost v Clevelandu, Tony Petkovšek, Vinko Lipovec, spremembe v skupnosti 1950–2015, obeti za prihodnost

Delavci, ki jih delodajalci napotijo v države članice Evropske unije (EU) z namenom izvajanja storitev, niso zgolj državljani EU, temveč tudi državljani tretjih držav. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih državljanov tretjih držav več kot 43-odstoten. Podjetja se pri dostopanju do relevantnih in specifičnih informacij o pogojih napotovanja državljanov tretjih držav v posamezne države članice EU soočajo s številnimi izzivi. Tovrstne težave so še večje, če so lastniki podjetij tudi sami državljani tretjih držav. Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev in državljanov tretjih držav pri dostopu in uporabi informacij o napotitvah delavcev, pri čemer se osredotoča predvsem na težave, do katerih prihaja zaradi jezikovnih ovir.
Ključne besede: napotitve delavcev, državljani tretjih držav, dostop do informacij, Slovenija

Delavci, ki jih delodajalci napotijo v države članice Evropske unije (EU) z namenom izvajanja storitev, niso zgolj državljani EU, temveč tudi državljani tretjih držav. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih državljanov tretjih držav več kot 43-odstoten. Podjetja se pri dostopanju do relevantnih in specifičnih informacij o pogojih napotovanja državljanov tretjih držav v posamezne države članice EU soočajo s številnimi izzivi. Tovrstne težave so še večje, če so lastniki podjetij tudi sami državljani tretjih držav. Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev in državljanov tretjih držav pri dostopu in uporabi informacij o napotitvah delavcev, pri čemer se osredotoča predvsem na težave, do katerih prihaja zaradi jezikovnih ovir.
Ključne besede: napotitve delavcev, državljani tretjih držav, dostop do informacij, Slovenija

Avtorice v prispevku obravnavajo zagotavljanje informacij, dostop do pravil o objavi ter spoštovanje pravil s strani podjetij z vidika ponudnikov in uporabnikov informacij. Z mešano metodo najprej preučijo povezavo med dostopom do informacij ter spoštovanjem pravil glede napotitev delavcev v Avstriji in nato analizirajo dejavnike na ravni podjetja, ki bi lahko zmanjšali to povezavo. Njihova analiza temelji na izvirnem naboru podatkov iz 36 identificiranih informacijskih kanalov, ki so na voljo v Avstriji, 10 intervjujev s ponudniki informacij ter rezultatov nove anketne raziskave, izvedene v Avstriji s 26 anketiranci iz posameznih gradbenih podjetij. Ocena informacijskih kanalov, praks ponudnikov informacij ter izkušenj, izzivov in potreb podjetij omogoča podrobnejše razumevanje ravnanja podjetij na področju upoštevanja pravil pri napotitvah delavcev. Ugotovitve razkrivajo potencialno pomembno povezavo med dostopom do informacij o pravilih glede napotitev delavcev in njihovo uporabo ter upoštevanjem pravil, ki jo priznavata tako stran povpraševanja kot stran ponudbe.
Ključne besede: napotitve delavcev, gradbena podjetja, spoštovanje predpisov, dostop do informacij, Avstrija

Avtorice v prispevku obravnavajo zagotavljanje informacij, dostop do pravil o objavi ter spoštovanje pravil s strani podjetij z vidika ponudnikov in uporabnikov informacij. Z mešano metodo najprej preučijo povezavo med dostopom do informacij ter spoštovanjem pravil glede napotitev delavcev v Avstriji in nato analizirajo dejavnike na ravni podjetja, ki bi lahko zmanjšali to povezavo. Njihova analiza temelji na izvirnem naboru podatkov iz 36 identificiranih informacijskih kanalov, ki so na voljo v Avstriji, 10 intervjujev s ponudniki informacij ter rezultatov nove anketne raziskave, izvedene v Avstriji s 26 anketiranci iz posameznih gradbenih podjetij. Ocena informacijskih kanalov, praks ponudnikov informacij ter izkušenj, izzivov in potreb podjetij omogoča podrobnejše razumevanje ravnanja podjetij na področju upoštevanja pravil pri napotitvah delavcev. Ugotovitve razkrivajo potencialno pomembno povezavo med dostopom do informacij o pravilih glede napotitev delavcev in njihovo uporabo ter upoštevanjem pravil, ki jo priznavata tako stran povpraševanja kot stran ponudbe.
Ključne besede: napotitve delavcev, gradbena podjetja, spoštovanje predpisov, dostop do informacij, Avstrija

Kljub temu, da so ponudniki storitev (tj. »podjetja za napotitve«) osrednjega pomena za napotitve delavcev znotraj EU, so v raziskovalni sferi še vedno premalo raziskana. Namen te študije je zapolniti to vrzel s preučitvijo podjetij za napotitve (vključno s samozaposlenimi) v Sloveniji. Avtorja sta analizirala slovenska podjetja, ki so leta 2022 prejela enega ali več prenosnih dokumentov A1, tako da sta jih povezala z zbirko podatkov Orbis. Analiza kaže, da je storitve v tujini opravljalo 8 % gradbenih podjetij in 4 % podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, v primerjavi z manj kot 2-odstotnim deležem na ravni vseh slovenskih podjetij. Za ta podjetja so napotitve zaposlenih v tujino postale »poslovni model«, saj v tujino napotijo povprečno 61 % zaposlenih ter tam z izvozom blaga ali opravljanjem storitev ustvarijo povprečno 93,5 % prometa.
Ključne besede: Slovenija, svobodno opravljanje storitev, podjetja za napotitve, značilnosti, poslovni model

Kljub temu, da so ponudniki storitev (tj. »podjetja za napotitve«) osrednjega pomena za napotitve delavcev znotraj EU, so v raziskovalni sferi še vedno premalo raziskana. Namen te študije je zapolniti to vrzel s preučitvijo podjetij za napotitve (vključno s samozaposlenimi) v Sloveniji. Avtorja sta analizirala slovenska podjetja, ki so leta 2022 prejela enega ali več prenosnih dokumentov A1, tako da sta jih povezala z zbirko podatkov Orbis. Analiza kaže, da je storitve v tujini opravljalo 8 % gradbenih podjetij in 4 % podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, v primerjavi z manj kot 2-odstotnim deležem na ravni vseh slovenskih podjetij. Za ta podjetja so napotitve zaposlenih v tujino postale »poslovni model«, saj v tujino napotijo povprečno 61 % zaposlenih ter tam z izvozom blaga ali opravljanjem storitev ustvarijo povprečno 93,5 % prometa.
Ključne besede: Slovenija, svobodno opravljanje storitev, podjetja za napotitve, značilnosti, poslovni model