Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.
Ključne besede: kolonialne migracije, kolonialna trgovina, gospodarski razvoj, gospodarske in družinske mreže, deevropeizacija

Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.
Ključne besede: kolonialne migracije, kolonialna trgovina, gospodarski razvoj, gospodarske in družinske mreže, deevropeizacija

Za Švico in Slovenijo so značilni različni zgodovinski razvoji, ki so oblikovali njun urbani in industrijski razvoj, družbene značilnosti in dinamiko identitete. Vendar pa imata nekaj geografskih podobnosti: vse zajemajo gorske regije, imajo široko razširjeno integrirano kmečko gospodarstvo in so doživele pomembne čezmejne migracije in dogodke mobilnosti. Pod vplivom različnih zgodovinskih vlog meje so migracijske prakse, ki so se razvile med 18. in prvo polovico 20. stoletja, pomembno vplivale na posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja obmejnih območij obeh držav.

Za Švico in Slovenijo so značilni različni zgodovinski razvoji, ki so oblikovali njun urbani in industrijski razvoj, družbene značilnosti in dinamiko identitete. Vendar pa imata nekaj geografskih podobnosti: vse zajemajo gorske regije, imajo široko razširjeno integrirano kmečko gospodarstvo in so doživele pomembne čezmejne migracije in dogodke mobilnosti. Pod vplivom različnih zgodovinskih vlog meje so migracijske prakse, ki so se razvile med 18. in prvo polovico 20. stoletja, pomembno vplivale na posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja obmejnih območij obeh držav.

Thought, Society, Culture Series, Vol. 5. Berlin: Peter Lang, 2024, 460 pp.

Thought, Society, Culture Series, Vol. 5. Berlin: Peter Lang, 2024, 460 pp.

Glavni namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave, katere cilj je bil analizirati medgeneracijske procese socialne mobilnosti, povezane z migracijami, v argentinskih in maroških družinah, ki so se naselile v španski regiji Galicija. Avtorica s proučevanjem družinskih strategij analizira različne mobilizacije socialnega, finančnega in človeškega kapitala v presečišču z etničnim kapitalom. Rezultati raziskave nakazujejo kompleksno interakcijo in medsebojno povezanost različnih dejavnikov (makro-, mezo- in mikrosocialnih determinant) ter jasno kažejo, da lahko nekateri potomci kljub oviram, ki jih predstavljajo javne politike, dinamika diskriminacije na trgu dela ter socialno-ekonomske razmere v Španiji, dejansko avtonomno delujejo znotraj obstoječih struktur.
Ključne besede: socialna mobilnost, kapital, etnična pripadnost, migracije, druge generacije, Španija, Argentina, Maroko

Glavni namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave, katere cilj je bil analizirati medgeneracijske procese socialne mobilnosti, povezane z migracijami, v argentinskih in maroških družinah, ki so se naselile v španski regiji Galicija. Avtorica s proučevanjem družinskih strategij analizira različne mobilizacije socialnega, finančnega in človeškega kapitala v presečišču z etničnim kapitalom. Rezultati raziskave nakazujejo kompleksno interakcijo in medsebojno povezanost različnih dejavnikov (makro-, mezo- in mikrosocialnih determinant) ter jasno kažejo, da lahko nekateri potomci kljub oviram, ki jih predstavljajo javne politike, dinamika diskriminacije na trgu dela ter socialno-ekonomske razmere v Španiji, dejansko avtonomno delujejo znotraj obstoječih struktur.
Ključne besede: socialna mobilnost, kapital, etnična pripadnost, migracije, druge generacije, Španija, Argentina, Maroko

V zadnjih petdesetih letih se v svetu povečuje zavedanje o tem, da so v sistemih izobraževanja otrok s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopani učenci iz manjšinskih skupin. V Španiji ta problematika še ni bila podrobno analizirana. Avtorji v prispevku proučujejo stanje na tem področju s statistično analizo relevantnih podatkov, s čimer želijo omogočiti primerjavo z mednarodnimi rezultati. Pri uporabi standardne vrednosti (z-vrednosti) za podatke o španski in tujih populacijah se pokažejo pomembne razlike, zlasti med nekaterimi narodnostmi. V zaključku avtorji predstavijo možna izhodišča za nadaljnje raziskave, pri čemer izpostavljajo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k vprašanju neenakosti v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, manjšine, segregacija, Španija, nesorazmerna zastopanost

V zadnjih petdesetih letih se v svetu povečuje zavedanje o tem, da so v sistemih izobraževanja otrok s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopani učenci iz manjšinskih skupin. V Španiji ta problematika še ni bila podrobno analizirana. Avtorji v prispevku proučujejo stanje na tem področju s statistično analizo relevantnih podatkov, s čimer želijo omogočiti primerjavo z mednarodnimi rezultati. Pri uporabi standardne vrednosti (z-vrednosti) za podatke o španski in tujih populacijah se pokažejo pomembne razlike, zlasti med nekaterimi narodnostmi. V zaključku avtorji predstavijo možna izhodišča za nadaljnje raziskave, pri čemer izpostavljajo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k vprašanju neenakosti v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, manjšine, segregacija, Španija, nesorazmerna zastopanost