Avtor v prispevku analizira slovensko literarno tematizacijo Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske monarhije. Priseljenci, tudi Slovenci, so v Bosni zasedali številne vloge, ki so bile v marsičem podobne tistim, ki so jih prebivalci zahodne Evrope igrali v izvenevropskih kolonijah. Tipične kolonialne prakse, kot sta npr. segregacija in hierarhizacija kultur, so bile lucidno identificirane in s strani nekaterih avtorjev tudi kritizirane. Pisatelji so se v soočanju z Drugim dojemali kot del superiorne evropske civilizacije, v katero se je lahko, ob izključevanju »divjega azijskega Turka«, vpisoval tudi (jugo)slovanski imaginarij. Ta element (jugo)slovanske inkluzivnosti se je pri nekaterih avtorjih izražal skozi specifično (jugo)slovansko domačnost.
Ključne besede: evrocentrizem, kolonializem, (jugo)slovanstvo, slovenski izseljenci in popotniki, avstro-ogrska monarhija

Avtor v prispevku analizira slovensko literarno tematizacijo Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske monarhije. Priseljenci, tudi Slovenci, so v Bosni zasedali številne vloge, ki so bile v marsičem podobne tistim, ki so jih prebivalci zahodne Evrope igrali v izvenevropskih kolonijah. Tipične kolonialne prakse, kot sta npr. segregacija in hierarhizacija kultur, so bile lucidno identificirane in s strani nekaterih avtorjev tudi kritizirane. Pisatelji so se v soočanju z Drugim dojemali kot del superiorne evropske civilizacije, v katero se je lahko, ob izključevanju »divjega azijskega Turka«, vpisoval tudi (jugo)slovanski imaginarij. Ta element (jugo)slovanske inkluzivnosti se je pri nekaterih avtorjih izražal skozi specifično (jugo)slovansko domačnost.
Ključne besede: evrocentrizem, kolonializem, (jugo)slovanstvo, slovenski izseljenci in popotniki, avstro-ogrska monarhija

Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Ključne besede: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in Hercegovina

Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Ključne besede: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in Hercegovina

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.
Ključne besede: jugoslovanske migracije, psevdoprostovoljne migracije, Jugoslavija, medrepubliške migracije, etnična selektivnost migracij

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.
Ključne besede: jugoslovanske migracije, psevdoprostovoljne migracije, Jugoslavija, medrepubliške migracije, etnična selektivnost migracij

V bilateralnem projektu »Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini / Potomci slovenačkih iseljenika i očuvanje slovenačkog jezika u Bosni i Hercegovini« (BI-BA/21-23-018) sta sodelovala Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki (vodja Biljana Babić) ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (vodja Marijanca Ajša Vižintin). Pričujoči tematski sklop je eden od rezultatov znanstvenoraziskovalnega in terenskega dela, ki je potekalo v času trajanja projekta (1. 7. 2021–30. 6. 2023), ter dveh mednarodnih konferenc (Vižintin et al., 2021; Kern et al., 2023), ki sta potekali 10. 12. 2021 na Univerzi v Banjaluki in 10. 5. 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Projekt sta financirala Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo, Vlada Republike Srbske, Bosna in Hercegovina, ter ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (zdaj ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

V bilateralnem projektu »Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini / Potomci slovenačkih iseljenika i očuvanje slovenačkog jezika u Bosni i Hercegovini« (BI-BA/21-23-018) sta sodelovala Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki (vodja Biljana Babić) ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (vodja Marijanca Ajša Vižintin). Pričujoči tematski sklop je eden od rezultatov znanstvenoraziskovalnega in terenskega dela, ki je potekalo v času trajanja projekta (1. 7. 2021–30. 6. 2023), ter dveh mednarodnih konferenc (Vižintin et al., 2021; Kern et al., 2023), ki sta potekali 10. 12. 2021 na Univerzi v Banjaluki in 10. 5. 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Projekt sta financirala Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo, Vlada Republike Srbske, Bosna in Hercegovina, ter ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (zdaj ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

Avtorica v narativnem pregledu sintetizira in analizira raziskave o slovenski migraciji v Argentino ter primerja pristope slovenskih in argentinskih avtorjev. Ugotavlja, da je v slovenski znanstveni sferi tematika poglobljeno obravnavana, medtem ko je prispevek argentinske akademske sfere omejen. Pri tem v študijo vključuje tudi dela migrantov in njihovih potomcev ter poudarja vlogo skupnostnih voditeljev. Slovensko-argentinske skupnosti so vpete v transnacionalne identitetne procese, zaznamovane z zgodovino, politiko in kulturnim spominom. Študija izpostavi potrebo po bolj integrativnem in interdisciplinarnem pristopu.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Argentina, procesi identitete, migracijski procesi, narativni pregled literature

Avtorica v narativnem pregledu sintetizira in analizira raziskave o slovenski migraciji v Argentino ter primerja pristope slovenskih in argentinskih avtorjev. Ugotavlja, da je v slovenski znanstveni sferi tematika poglobljeno obravnavana, medtem ko je prispevek argentinske akademske sfere omejen. Pri tem v študijo vključuje tudi dela migrantov in njihovih potomcev ter poudarja vlogo skupnostnih voditeljev. Slovensko-argentinske skupnosti so vpete v transnacionalne identitetne procese, zaznamovane z zgodovino, politiko in kulturnim spominom. Študija izpostavi potrebo po bolj integrativnem in interdisciplinarnem pristopu.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Argentina, procesi identitete, migracijski procesi, narativni pregled literature