26 / 2007

Kaja Širok

Tallinn Summer School, How collectivities remember: structures and spaces of social and cultural memory, Tallinn, 26 July – 2 August 2007

Kakšna je vloga spomina v različnih družbah in kulturah? Kako se razlikujejo osebni, družbeni in kulturni spomin? So obstoječe časovne ter geografske razlike močnejši faktor v preučevanju spomina kot iskani enotni vzorci? Kakšni in kateri so načini izgradnje spomina in kako poteka prenos beleženja spomina v zgodovinske in fikcijske naracije, vizualno kulturo, komemoracijske prakse? Na takšna in podobna vprašanja, ki so vključevala poglede različnih humanističnih ved (npr. antropologije, zgodovine, kulturnih študij, arhitekture in sociologije), so na letošnjem mednarodnem srečanju v Talinu odgovarjali profesorji in študentje, ki se interdisciplinarno ukvarjajo s študijem spomina.

26 / 2007

Kaja Širok

Tallinn Summer School, How collectivities remember: structures and spaces of social and cultural memory, Tallinn, 26 July – 2 August 2007

Kakšna je vloga spomina v različnih družbah in kulturah? Kako se razlikujejo osebni, družbeni in kulturni spomin? So obstoječe časovne ter geografske razlike močnejši faktor v preučevanju spomina kot iskani enotni vzorci? Kakšni in kateri so načini izgradnje spomina in kako poteka prenos beleženja spomina v zgodovinske in fikcijske naracije, vizualno kulturo, komemoracijske prakse? Na takšna in podobna vprašanja, ki so vključevala poglede različnih humanističnih ved (npr. antropologije, zgodovine, kulturnih študij, arhitekture in sociologije), so na letošnjem mednarodnem srečanju v Talinu odgovarjali profesorji in študentje, ki se interdisciplinarno ukvarjajo s študijem spomina.

26 / 2007

Martha Lea

Pomen cerkve in verskih kongregacij za slovenske in norveške emigrante v Združenih državah Amerike. Primerjalni vidik

Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti

26 / 2007

Martha Lea

Pomen cerkve in verskih kongregacij za slovenske in norveške emigrante v Združenih državah Amerike. Primerjalni vidik

Slovenija in Norveška, obe majhni evropski državi, sta bili v svoji zgodovini okupirani. Prva je imela katoliško cerkev, druga luteransko, pri obeh pa so se predniki iz predvsem ruralnega okolja izseljevali v Ameriko v devetnajstem stoletju, četudi v razmiku štiridesetih let. Preučiti razlike in podobnosti med emigranti, ki jih je ustvarila situacija oz. predvsem cerkve, predstavlja izziv. Nedvomno je religija imela vpliv na njihova življenja -slovenska cerkev je bila bolj avtokratična, norveška bolj demokratična. Obe sta sodelovali pri izobraževanju, dobrodelnosti, družbenih in kulturnih aktivnostih, vendar pod različnimi pogoji. Pozitivne učinke je lažje izpostaviti, dolgoročnejši vplivi amerikanizacije pa zahtevajo širšo perspektivo.

KLJUČNE BESEDE: emigracija v ZDA, cerkev, verske organizacije, socialno in dobrodelno delo, naselitvene skupnosti

26 / 2007

Urška Strle

Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni

IZVLEČEK:

Prispevek na podlagi arhivskih virov in sinteze obstoječe literature, ki je dostopna v Sloveniji, podaja pregledno podobo odnosov kanadskih Slovencev do svoje izvorne domovine, ki so pogojeni tako z motivi in razlogi za izselitev kot tudi z načinom doživljanja življenja v Kanadi. Poleg kolektivnih se osredotoča tudi na osebna doživljanja, ki so umeščena v sodoben politični in družbni očrt obeh dežel, hkrati pa vsebuje nekatere razmisleke, ki jih je vredno upoštevati pri raziskovanju o izseljevanju in izseljencih. Prispevek izpostavlja nezadostnost znanstvene literature za področje slovenskega izseljevanja v Kanado in tako nakazuje številne sive lise, ki jih je – v kontekstu celotne zgodovine Slovencev in nenazadnje tudi v kontekstu zgodovine Kanade – še potrebno raziskati.

KLJUČNE BESEDE: slovenski izseljenci, begunci, povratniki, Kanada, kanadski Slovenci, domovina, 20. stoletje

26 / 2007

Urška Strle

Odnos slovenskih izseljencev v Kanadi do matične domovine po drugi svetovni vojni

IZVLEČEK:

Prispevek na podlagi arhivskih virov in sinteze obstoječe literature, ki je dostopna v Sloveniji, podaja pregledno podobo odnosov kanadskih Slovencev do svoje izvorne domovine, ki so pogojeni tako z motivi in razlogi za izselitev kot tudi z načinom doživljanja življenja v Kanadi. Poleg kolektivnih se osredotoča tudi na osebna doživljanja, ki so umeščena v sodoben politični in družbni očrt obeh dežel, hkrati pa vsebuje nekatere razmisleke, ki jih je vredno upoštevati pri raziskovanju o izseljevanju in izseljencih. Prispevek izpostavlja nezadostnost znanstvene literature za področje slovenskega izseljevanja v Kanado in tako nakazuje številne sive lise, ki jih je – v kontekstu celotne zgodovine Slovencev in nenazadnje tudi v kontekstu zgodovine Kanade – še potrebno raziskati.

KLJUČNE BESEDE: slovenski izseljenci, begunci, povratniki, Kanada, kanadski Slovenci, domovina, 20. stoletje

26 / 2007

Rebeka Mesarić Žabčić

Temeljne značilnosti hrvaškega prebivalstva, s poudarkom na izseljevanju v preteklih petdesetih letih

IZVLEČEK:

Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, izseljenci, migracija, prebivalstvo, Hrvaška

 

Prispevek je objavljen v hrvaškem jeziku.

26 / 2007

Rebeka Mesarić Žabčić

Temeljne značilnosti hrvaškega prebivalstva, s poudarkom na izseljevanju v preteklih petdesetih letih

IZVLEČEK:

Prispevek analizira izseljevanje hrvaškega prebivalstva izven današnjih državnih mej v zadnjih petdesetih letih in metodološko temelji na analizi uradnih podatkov Državnega statističnega zavoda, tj. uradnih izjav v katerih se vodi evidenca mednarodnih migracij prebivalstva Republike Hrvaške, zaradi pomanjkanja veljavnih registrov prebivalcev Hrvaške. Iz seštevka rezultatov zadnjih petnajstih let je mogoče sklepati, da se je največ hrvaških prebivalcev izselilo iz mesta Zagreb, najmanj pa iz Medžimurske občine, s tem da se je največ hrvaških prebivalcev iz Hrvaške izselilo leta 1997. Razlogi za izseljevanje so bili predvsem ekonomske, politične in psihološke narave. Največje število hrvaških prebivalcev se je izselilo v države stare emigracije, v Nemčijo, Avstrijo in Švico, ter v nove države emigracije, v Slovenijo in na Češko. Do leta 1991 so se na ozemlje Slovenije odvijale t. i. medrepubliške migracije. Glede na to, da sta Slovenija in Republika Hrvaška leta 1991 postali samostojni in mednarodno priznani državi, so migracije hrvaških prebivalcev v Slovenijo postale sicer mednarodne, vendar še vedno kot nadaljevanje nekdanjih medrepubliških. Prispevek sklene, da je na podlagi analize stanja v preteklih petnajstih letih, Republiko hrvaško zapustilo 147.252 hrvaških prebivalcev, starih od 30 do 45 let, ter da je v zadnjih petnajstih letih Hrvaška izgubila demografski potencial, ki ustreza velikosti populacije mesta Reka. Rezultatov ne moremo obravnavati kot povsem točnih, saj je zaradi neusklajenosti metodologije popisov težko slediti izseljevanju prebivalcev, podatki evidence MUP pa točnega števila hrvaških izseljencev ne potrjujejo, saj odhod v tujino ne predstavlja obveze za odjavo od enega ali več naslovov v Republiki Hrvaški, kjer je prebivalec prijavljen.

KLJUČNE BESEDE: izseljevanje, izseljenci, migracija, prebivalstvo, Hrvaška

 

Prispevek je objavljen v hrvaškem jeziku.

26 / 2007

Marjan Drnovšek

Krekova vestfalska pisma: versko-moralni, narodno-kulturni in politični pogledi in izseljenstvo

IZVLEČEK:

Poleg socialno-ekonomskih vidikov je Krek v svojih pismih izpostavljal zlasti verski vidik delovanja katoliške cerkve v Nemčiji in vpetost slovenskih priseljencev v njeno organizacijo. V raznih »programskih« izhodiščih izpostavlja naloge, ki čakajo tako slovenske vernike v Nemčiji in še bolj vernike v domovini. Kulturna in narodnostna pripadnost sta poudarjeni, vendar vedno v povezavi z verskim življenjem (društva, knjige, časopisje, izseljenski duhovniki, morala). Ni se izognil obsežnim razmišljanjem o političnem življenju v Nemčiji v primerjavi z Avstrijo.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Nemčiji, versko in kulturno življenje izseljencev, Bismarck, judovstvo, liberalizem, socialna demokracija

26 / 2007

Marjan Drnovšek

Krekova vestfalska pisma: versko-moralni, narodno-kulturni in politični pogledi in izseljenstvo

IZVLEČEK:

Poleg socialno-ekonomskih vidikov je Krek v svojih pismih izpostavljal zlasti verski vidik delovanja katoliške cerkve v Nemčiji in vpetost slovenskih priseljencev v njeno organizacijo. V raznih »programskih« izhodiščih izpostavlja naloge, ki čakajo tako slovenske vernike v Nemčiji in še bolj vernike v domovini. Kulturna in narodnostna pripadnost sta poudarjeni, vendar vedno v povezavi z verskim življenjem (društva, knjige, časopisje, izseljenski duhovniki, morala). Ni se izognil obsežnim razmišljanjem o političnem življenju v Nemčiji v primerjavi z Avstrijo.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v Nemčiji, versko in kulturno življenje izseljencev, Bismarck, judovstvo, liberalizem, socialna demokracija