Avtorica obravnava zgodovinski primer prisilnih migracij, ki je sicer dobro dokumentiran v nacionalnih migracijskih študijah, a še vedno nimamo natančnejšega vpogleda v pogoje vstopa za slovenske povojne begunce in kasnejše priseljence v Argentini. V članku so v ospredju položaj in izkušnje posameznika z orisom begunske poti Bare Remec od njenega bega maja 1945 do naselitve v Argentini leta 1948. Subjektivna izkušnja je postavljena nasproti uradni argentinski priseljenski politiki tistega časa, zlasti z vidika pogojev prihoda in naselitve. V ospredju analize so politični, ideološki in verski dejavniki, pa tudi osrednji politični odločevalec tistega časa v Argentini, Juan D. Peron.
Ključne besede: begunci, imigracijska politika, Argentina, begunska taborišča, slovenska diaspora

Avtorica obravnava zgodovinski primer prisilnih migracij, ki je sicer dobro dokumentiran v nacionalnih migracijskih študijah, a še vedno nimamo natančnejšega vpogleda v pogoje vstopa za slovenske povojne begunce in kasnejše priseljence v Argentini. V članku so v ospredju položaj in izkušnje posameznika z orisom begunske poti Bare Remec od njenega bega maja 1945 do naselitve v Argentini leta 1948. Subjektivna izkušnja je postavljena nasproti uradni argentinski priseljenski politiki tistega časa, zlasti z vidika pogojev prihoda in naselitve. V ospredju analize so politični, ideološki in verski dejavniki, pa tudi osrednji politični odločevalec tistega časa v Argentini, Juan D. Peron.
Ključne besede: begunci, imigracijska politika, Argentina, begunska taborišča, slovenska diaspora

Gospodarski razvoj Goriške in Nove Gorice je v prvih dveh desetletjih in pol po 2. svetovni vojni v skladu s splošno usmeritvijo Jugoslavije v pospešeno industrializacijo temeljil na krepitvi industrije. V prvem obdobju okrevanja in odpravljanja zaostalosti (1947−1956) je ta potekala na temeljih skromne predvojne industrije in obrti, kasneje, v obdobju 1957−1969, pa na preseganju dotedanjih razvojnih anomalij ter na skladnejšem in bolj vsestranskem razvoju, znotraj katerega so večjo vlogo dobile do tedaj zapostavljene gospodarske panoge (kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, obrt, turizem), in na hitrejšem razvijanju po vojni na novo vzpostavljenih industrijskih panog. Zaradi prekinitve navezanosti na italijansko politično in gospodarsko celoto in vstopa v jugoslovansko politično in gospodarsko celoto sta prostor in gospodarstvo Goriške doživljala precejšnjo selitveno dinamiko. Ta je močno zaznamovala in vplivala na povojni razvoj tako goriškega gospodarstva kot tudi novozgrajene Nove Gorice – novega upravno-političnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške.
Ključne besede: Goriška, Nova Gorica, gospodarski razvoj, 1945−1969, migracije

Gospodarski razvoj Goriške in Nove Gorice je v prvih dveh desetletjih in pol po 2. svetovni vojni v skladu s splošno usmeritvijo Jugoslavije v pospešeno industrializacijo temeljil na krepitvi industrije. V prvem obdobju okrevanja in odpravljanja zaostalosti (1947−1956) je ta potekala na temeljih skromne predvojne industrije in obrti, kasneje, v obdobju 1957−1969, pa na preseganju dotedanjih razvojnih anomalij ter na skladnejšem in bolj vsestranskem razvoju, znotraj katerega so večjo vlogo dobile do tedaj zapostavljene gospodarske panoge (kmetijstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, obrt, turizem), in na hitrejšem razvijanju po vojni na novo vzpostavljenih industrijskih panog. Zaradi prekinitve navezanosti na italijansko politično in gospodarsko celoto in vstopa v jugoslovansko politično in gospodarsko celoto sta prostor in gospodarstvo Goriške doživljala precejšnjo selitveno dinamiko. Ta je močno zaznamovala in vplivala na povojni razvoj tako goriškega gospodarstva kot tudi novozgrajene Nove Gorice – novega upravno-političnega, gospodarskega in kulturnega središča Goriške.
Ključne besede: Goriška, Nova Gorica, gospodarski razvoj, 1945−1969, migracije

Avtor v prispevku obravnava pošiljanje prihrankov avstro-ogrskih in slovenskih izseljencev v domovino v obdobju od velikih migracij v devetdesetih letih 19. stoletja do prve svetovne vojne. Na podlagi statističnih podatkov finančnega ministrstva in ekspertnih študij predstavi obseg in dinamiko izseljenskih denarnih tokov iz tujine ter oceno deleža, ki je prihajal na Kranjsko. V drugem delu predstavi sisteme pošiljanja denarnih sredstev ter težave in izgube, do katerih je prihajalo zaradi organizacijskih neusklajenosti, tehničnih zagat in namenskih goljufij raznih gospodarskih osebkov, ki so bili soudeleženi pri poslu.
Ključne besede: izseljenski prihranki, repatriacija izseljenskega denarja, migracijska politika, Avstro-Ogrska, Slovenija

Avtor v prispevku obravnava pošiljanje prihrankov avstro-ogrskih in slovenskih izseljencev v domovino v obdobju od velikih migracij v devetdesetih letih 19. stoletja do prve svetovne vojne. Na podlagi statističnih podatkov finančnega ministrstva in ekspertnih študij predstavi obseg in dinamiko izseljenskih denarnih tokov iz tujine ter oceno deleža, ki je prihajal na Kranjsko. V drugem delu predstavi sisteme pošiljanja denarnih sredstev ter težave in izgube, do katerih je prihajalo zaradi organizacijskih neusklajenosti, tehničnih zagat in namenskih goljufij raznih gospodarskih osebkov, ki so bili soudeleženi pri poslu.
Ključne besede: izseljenski prihranki, repatriacija izseljenskega denarja, migracijska politika, Avstro-Ogrska, Slovenija

Slavenka Drakulić (1949) je priznana hrvaška novinarka in pisateljica, ki je svojo kariero začela na Hrvaškem, kasneje pa se je s pisanjem uveljavila tudi širše v Evropi in v ZDA, kjer je izšlo več njenih del. Njeni zapisi so družbenokritični in pogosto vsebujejo tudi feministične ideje. Avtorica se v članku osredotoča na njena dela, ki izpostavljajo vprašanja družbene (ne)enakosti, marginalizacije določenih družbenih skupin ali celotnih narodov, položaja žensk v družbi ter migracij – tako migracij beguncev iz kriznih con kot tudi izseljevanja iz Vzhodne Evrope na Zahod iz političnih in ekonomskih razlogov.
Ključne besede: Slavenka Drakulić, feminizem, družbena (ne)enakost, migracije, marginalizacija

Slavenka Drakulić (1949) je priznana hrvaška novinarka in pisateljica, ki je svojo kariero začela na Hrvaškem, kasneje pa se je s pisanjem uveljavila tudi širše v Evropi in v ZDA, kjer je izšlo več njenih del. Njeni zapisi so družbenokritični in pogosto vsebujejo tudi feministične ideje. Avtorica se v članku osredotoča na njena dela, ki izpostavljajo vprašanja družbene (ne)enakosti, marginalizacije določenih družbenih skupin ali celotnih narodov, položaja žensk v družbi ter migracij – tako migracij beguncev iz kriznih con kot tudi izseljevanja iz Vzhodne Evrope na Zahod iz političnih in ekonomskih razlogov.
Ključne besede: Slavenka Drakulić, feminizem, družbena (ne)enakost, migracije, marginalizacija

V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Ključne besede: ljudska glasba, narodnozabavna glasba, kulturni nacionalizem, kulturna politika, nacionalna identiteta

V prispevku sta obravnavani ljudska in narodnozabavna glasba z vidika razvoja njunih simbolnih pomenov za ožjo in širšo skupnost. V središču opazovanja glasbenih zvrsti, ki v sebi združujeta številne dihotomije, je prav migriranje oz. prehajanje pomenov, moralnih in estetskih vrednot iz enega obdobja v drugega, iz ene skupnosti v drugo ali iz enega družbenega sloja v drugega. Če je v 20. stoletju ljudska glasba predstavljala eno ključnih narodnoreprezentativnih vsebin, pa je v zadnjih desetletjih ta vloga poleg nje začela pripadati tudi narodnozabavni glasbi, saj je slednjo v svojo agendo začela sprejemati državna politika in jo s tem legitimirala kot nacionalnoreprezentativni simbol.
Ključne besede: ljudska glasba, narodnozabavna glasba, kulturni nacionalizem, kulturna politika, nacionalna identiteta