13 / 2001

Dean Ceglar

Knjižna ocena - MATJAŽ KLEMENČIČ, Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in v San Franciscu, Kalifornija, Celovec - Ljubljana - Dunaj: Mohorjeva založba, 1999, 509 str.

Obsežno delo dr. Matjaža Klemenčiča je razdeljeno na dva dela: prvi zajema obdobje dela koroškega duhovnika Jurija M. Trunka na Koroškem in njegov prvi odhod v Združene države Amerike (ZDA) ter njegovo delovanje med ameriškimi Slovenci. V tem sklopu je avtor raziskoval tudi začetek, obstoj in življenje slovenskih izseljencev v mestu Leadville, v ameriški zvezni državi Kolorado (Colorado) ter zgodovino tamkajšnje slovenske naselbine. V Leadvillu je sledil življenju in delu Jurija M. Trunka v župniji sv. Jožefa v obdobju od leta 1924 do 1946. Drugi del knjige, ki je manj obsežen, zajema obdobje življenja in dela Jurija M. Trunka v San Franciscu, v ameriški zvezni državi Kaliforniji (California) od leta 1946 in pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, s posebnim poudarkom na zgodovini »Kranjskega hriba«. V San Franciscu je Jurij M. Trunk živel v župniji Gospodovega rojstva do svoje smrti v visoki starosti 103 let, leta 1973.

13 / 2001

Dean Ceglar

Knjižna ocena - MATJAŽ KLEMENČIČ, Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike ter zgodovina slovenskih naselbin v Leadvillu, Kolorado, in v San Franciscu, Kalifornija, Celovec - Ljubljana - Dunaj: Mohorjeva založba, 1999, 509 str.

Obsežno delo dr. Matjaža Klemenčiča je razdeljeno na dva dela: prvi zajema obdobje dela koroškega duhovnika Jurija M. Trunka na Koroškem in njegov prvi odhod v Združene države Amerike (ZDA) ter njegovo delovanje med ameriškimi Slovenci. V tem sklopu je avtor raziskoval tudi začetek, obstoj in življenje slovenskih izseljencev v mestu Leadville, v ameriški zvezni državi Kolorado (Colorado) ter zgodovino tamkajšnje slovenske naselbine. V Leadvillu je sledil življenju in delu Jurija M. Trunka v župniji sv. Jožefa v obdobju od leta 1924 do 1946. Drugi del knjige, ki je manj obsežen, zajema obdobje življenja in dela Jurija M. Trunka v San Franciscu, v ameriški zvezni državi Kaliforniji (California) od leta 1946 in pregled zgodovine tamkajšnje slovenske naselbine, s posebnim poudarkom na zgodovini »Kranjskega hriba«. V San Franciscu je Jurij M. Trunk živel v župniji Gospodovega rojstva do svoje smrti v visoki starosti 103 let, leta 1973.

13 / 2001

Aleksej Kalc

Knjižna ocena - Ezuli, optanti, izseljenci..., Annales, Analiza istrske in mediteranske študije, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 10/2000, 1(20), str. 165-252; 2(22), str. 357-418.

Humanistično-družboslovna revija Annales - Anali za istrske in mediternaske študije, ki izhaja pod okriljem Zgodovinskega društva za južno Primorsko v Kopru in ki je vzadnjih desetih letih mnogo prispevala k poznavanju zgodovinske ter družbene stvarnosti severnojadranskega prostora, je že večkrat namenila pozornost tudi selitveni problematiki. Selitve so bile nam reč skozi celotno zgodovino med relevantnimi pojavi te obmejne regije, kjer se stikajo različni narodi in civilizacije, državne entitete in njihovi strateški interesi. Leta 1997 je v deseti številki izšel poseben tematski sklop, katerega namen je bil ravno izpostaviti tipološko raznolikost selitvenih gibanj v tem prostoru, ki se zaradi omenjenih »pogojev« in s tem bogatega prepletanja najrazličnejših selitvenih dejavnikov ponuja kot delavnica za preučevanje migracij. Dvajseta in dvaindvajseta številka revije se zopet vračata k problematiki in sicer k izseljenskim gibanjem, povezanim s političnimi in razmejitvenimi vprašanji na Primorskem in v Istri po prvi in drugi svetovni vojni. Sklop prinaša prispevke s slovensko-italijanskega študijskega sestanka z naslovom Vzroki in posledice izseljevanj iz Slovenske Istre po 2. svetovni vojni, ki je bil v Kopru 6. junija 2000 v okviru Evropskega programa CBS Phare Slovenija-Italija.

13 / 2001

Aleksej Kalc

Knjižna ocena - Ezuli, optanti, izseljenci..., Annales, Analiza istrske in mediteranske študije, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 10/2000, 1(20), str. 165-252; 2(22), str. 357-418.

Humanistično-družboslovna revija Annales - Anali za istrske in mediternaske študije, ki izhaja pod okriljem Zgodovinskega društva za južno Primorsko v Kopru in ki je vzadnjih desetih letih mnogo prispevala k poznavanju zgodovinske ter družbene stvarnosti severnojadranskega prostora, je že večkrat namenila pozornost tudi selitveni problematiki. Selitve so bile nam reč skozi celotno zgodovino med relevantnimi pojavi te obmejne regije, kjer se stikajo različni narodi in civilizacije, državne entitete in njihovi strateški interesi. Leta 1997 je v deseti številki izšel poseben tematski sklop, katerega namen je bil ravno izpostaviti tipološko raznolikost selitvenih gibanj v tem prostoru, ki se zaradi omenjenih »pogojev« in s tem bogatega prepletanja najrazličnejših selitvenih dejavnikov ponuja kot delavnica za preučevanje migracij. Dvajseta in dvaindvajseta številka revije se zopet vračata k problematiki in sicer k izseljenskim gibanjem, povezanim s političnimi in razmejitvenimi vprašanji na Primorskem in v Istri po prvi in drugi svetovni vojni. Sklop prinaša prispevke s slovensko-italijanskega študijskega sestanka z naslovom Vzroki in posledice izseljevanj iz Slovenske Istre po 2. svetovni vojni, ki je bil v Kopru 6. junija 2000 v okviru Evropskega programa CBS Phare Slovenija-Italija.

11-12 / 2000

Andrej Vovko

Knjižna ocena - Ferdo Gestrin, Slovanske migracije v Italijo, Ljubljana: Slovenska matica, 1998, 295 str.

Pokojni zgodovinar akademik prof. dr. Ferdo Gestrin je bil vsestransko ustvarjalen in izredno ploden znanstvenik in pedagog. Med vsem drugim je bil zelo priljubljen in uspešen univerzitetni učitelj, eden tistih, ki svojega velikega prigaranega zgodovinskega znanja ne zapirajo v svoje kabinete, ampak ga nesebično delijo z zgodovinskimi »vajenci«, ki so jim zaupani v pedagoško skrb. Ob vsem tem pa so prav njegove pionirske študije migracij slovanskega prebivalstva v Italijo tisto področje njegovega dela, pri katerem se je ime dr. Ferda Gestrina neizbrisno zapisalo v slovensko zgodovinopisje. Prav dr. Gestrin je bil tisti, ki je s svojimi dolgoletnimi raziskavami v ustreznih italijanskih arhivih na drugi obali Jadrana, predvsem v njemu tako ljubi pokrajini Marke, znanstveni javnosti na obeh straneh tega »morja o slovanskih migracijah« dobesedno odkrival »Italijo«.

11-12 / 2000

Andrej Vovko

Knjižna ocena - Ferdo Gestrin, Slovanske migracije v Italijo, Ljubljana: Slovenska matica, 1998, 295 str.

Pokojni zgodovinar akademik prof. dr. Ferdo Gestrin je bil vsestransko ustvarjalen in izredno ploden znanstvenik in pedagog. Med vsem drugim je bil zelo priljubljen in uspešen univerzitetni učitelj, eden tistih, ki svojega velikega prigaranega zgodovinskega znanja ne zapirajo v svoje kabinete, ampak ga nesebično delijo z zgodovinskimi »vajenci«, ki so jim zaupani v pedagoško skrb. Ob vsem tem pa so prav njegove pionirske študije migracij slovanskega prebivalstva v Italijo tisto področje njegovega dela, pri katerem se je ime dr. Ferda Gestrina neizbrisno zapisalo v slovensko zgodovinopisje. Prav dr. Gestrin je bil tisti, ki je s svojimi dolgoletnimi raziskavami v ustreznih italijanskih arhivih na drugi obali Jadrana, predvsem v njemu tako ljubi pokrajini Marke, znanstveni javnosti na obeh straneh tega »morja o slovanskih migracijah« dobesedno odkrival »Italijo«.

11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Knjižna ocena - Darko Friš (zbral, napisal uvod in opombe), Korespondenca slovenskih katoličanov v ZDA med leti 1882-1924, Viri, št. 14, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999, 326 str.

Po objavi dveh zvezkov Korespondence Kazimirja Zakrajška OFM (1. zvezek za čas 1907-1928, Ljubljana 1993; 2. zvezek za čas 1928-1958, Ljubljana 1995), ene osrednjih osebnosti katoliško usmerjenih izseljencev v Združenih državah, v isti zbirki (zvezek 6. in 8.), s tokratnim zvezkom , ki je od vseh najzajetnejši, D. Friš predstavlja javnosti - in zlasti uporabnikom virov za zgodovino izseljenskega pojava na Slovenskem - dodatno in pričevalno gradivo: korespondenco, ki je nastala v poslovanju nekaterih članov katoliške skupnosti v Združenih državah. Ljudje in njihove zadeve, ki so jih obravnavali v dopisih, so s tem stopili v javnost. Po njih spoznavam o njihova vprašanja in utripe cerkvenih skupnosti, katerih člani so bili. Ker pa so s svojim delovanjem vplivali v širšem okolju, nam objava pomaga razumeti tudi to.

11-12 / 2000

Jernej Mlekuž

Knjižna ocena - Darko Friš (zbral, napisal uvod in opombe), Korespondenca slovenskih katoličanov v ZDA med leti 1882-1924, Viri, št. 14, Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 1999, 326 str.

Po objavi dveh zvezkov Korespondence Kazimirja Zakrajška OFM (1. zvezek za čas 1907-1928, Ljubljana 1993; 2. zvezek za čas 1928-1958, Ljubljana 1995), ene osrednjih osebnosti katoliško usmerjenih izseljencev v Združenih državah, v isti zbirki (zvezek 6. in 8.), s tokratnim zvezkom , ki je od vseh najzajetnejši, D. Friš predstavlja javnosti - in zlasti uporabnikom virov za zgodovino izseljenskega pojava na Slovenskem - dodatno in pričevalno gradivo: korespondenco, ki je nastala v poslovanju nekaterih članov katoliške skupnosti v Združenih državah. Ljudje in njihove zadeve, ki so jih obravnavali v dopisih, so s tem stopili v javnost. Po njih spoznavam o njihova vprašanja in utripe cerkvenih skupnosti, katerih člani so bili. Ker pa so s svojim delovanjem vplivali v širšem okolju, nam objava pomaga razumeti tudi to.

11-12 / 2000

Veronika Ferfolja

Knjižna ocena - Breda Čebulj Sajko, Razpotja izseljencev: Razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 140 pp.

Ocena je v angleškem jeziku.

11-12 / 2000

Veronika Ferfolja

Knjižna ocena - Breda Čebulj Sajko, Razpotja izseljencev: Razdvojena identiteta avstralskih Slovencev, Ljubljana: Založba ZRC, 2000, 140 pp.

Ocena je v angleškem jeziku.