Migracijske izkušnje v preteklosti so pogosto ustvarjale finančne tokove, povezane z denarnimi nakazili ali repatriacijo kapitala, katerih glavni trg je bil zasebni gradbeni sektor. Običajno je šlo za gradnjo stanovanj, s katero naj bi se zaključil konservativni projekt povratka v domovino in ki bi simbolizirala uspešno osebno kariero. Avtorja v prispevku na podlagi dveh nepremičninskih projektov, izvedenih v dveh švicarskih mestih, pokažeta, kako sta dve osebi z migrantskimi izkušnjami od sredine 19. stoletja dalje uporabljali gradbeništvo kot podjetniško strategijo, ki je temeljila na ravnovesju med človekoljubnim idealizmom in špekulativno logiko.
Ključne besede: povratništvo, povzročeno izseljevanje, gradbeništvo, naložbe v nepremičnine, dobrodelnost

Migracijske izkušnje v preteklosti so pogosto ustvarjale finančne tokove, povezane z denarnimi nakazili ali repatriacijo kapitala, katerih glavni trg je bil zasebni gradbeni sektor. Običajno je šlo za gradnjo stanovanj, s katero naj bi se zaključil konservativni projekt povratka v domovino in ki bi simbolizirala uspešno osebno kariero. Avtorja v prispevku na podlagi dveh nepremičninskih projektov, izvedenih v dveh švicarskih mestih, pokažeta, kako sta dve osebi z migrantskimi izkušnjami od sredine 19. stoletja dalje uporabljali gradbeništvo kot podjetniško strategijo, ki je temeljila na ravnovesju med človekoljubnim idealizmom in špekulativno logiko.
Ključne besede: povratništvo, povzročeno izseljevanje, gradbeništvo, naložbe v nepremičnine, dobrodelnost

Avtor v prispevku obravnava učinke emigracije skozi altruistično in redistributivno uporabo remitenc, ki so jih emigranti pošiljali domov, ter zaslužkov, ki so jih prinašali domov. Na primerih altruističnih in redistributivnih mehanizmov raziskuje vlogo družinskih strategij in procesov podružabljanja z javnim upravljanjem volil in beneficijev. Pri tem se osredotoča na testamentarna volila in cerkvene beneficije, ki so jih emigranti ustanovili v svojih krajih izvora v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem.
Ključne besede: učinki emigracije, altruizem, dobrodelnost, filantropija, družina

Avtor v prispevku obravnava učinke emigracije skozi altruistično in redistributivno uporabo remitenc, ki so jih emigranti pošiljali domov, ter zaslužkov, ki so jih prinašali domov. Na primerih altruističnih in redistributivnih mehanizmov raziskuje vlogo družinskih strategij in procesov podružabljanja z javnim upravljanjem volil in beneficijev. Pri tem se osredotoča na testamentarna volila in cerkvene beneficije, ki so jih emigranti ustanovili v svojih krajih izvora v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem.
Ključne besede: učinki emigracije, altruizem, dobrodelnost, filantropija, družina

Avtorici v prispevku obravnavata izseljevanje iz alpskega okraja Gornji Grad med koncem 19. in začetkom 20. stoletja s poudarkom na prepletu okoljskih omejitev in človekovega delovanja. Analizirata, kako so dedni običaji in poročne navade, sečnja in splavarjenje lesa ter migracije delovali kot prilagoditveni odzivi na okoljske omejitve in hkrati kot element gospodarske diverzifikacije. Predstavita tudi povratne učinke migracij na domačo skupnost preko finančnih, in socialnih transferjev.
Ključne besede: alpske skupnosti, Gornji Grad, migracije, integrirana kmečka ekonomija, denarni in socialni transferji

Avtorici v prispevku obravnavata izseljevanje iz alpskega okraja Gornji Grad med koncem 19. in začetkom 20. stoletja s poudarkom na prepletu okoljskih omejitev in človekovega delovanja. Analizirata, kako so dedni običaji in poročne navade, sečnja in splavarjenje lesa ter migracije delovali kot prilagoditveni odzivi na okoljske omejitve in hkrati kot element gospodarske diverzifikacije. Predstavita tudi povratne učinke migracij na domačo skupnost preko finančnih, in socialnih transferjev.
Ključne besede: alpske skupnosti, Gornji Grad, migracije, integrirana kmečka ekonomija, denarni in socialni transferji

Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.
Ključne besede: kolonialne migracije, kolonialna trgovina, gospodarski razvoj, gospodarske in družinske mreže, deevropeizacija

Švicarski kanton Neuchâtel se je lahko razvil in postal eno od gospodarskih središč države – zlasti na področju izvoza ur – zahvaljujoč izseljevanju v Evropo in priseljevanju Evropejcev v Švico. Hkrati so iz Neuchâtla na potovanja v kolonialne države odhajali misijonarji, raziskovalci in poslovneži. Teh dveh migracijskih pojavov zgodovinarji do sedaj niso nikoli povezovali, namen tega prispevka pa je zapolniti to vrzel. Avtorja na eni strani podajata pregled obstoječega zgodovinopisja na to temo, na drugi strani pa s pomočjo nekaterih študij primerov predstavita podatke in predlagata nove raziskovalne pristope. Na podlagi navedenega pozivata k deevropeizaciji zgodovine tega kantona ter k njegovi vključitvi globalno zgodovino kolonialnega obdobja.
Ključne besede: kolonialne migracije, kolonialna trgovina, gospodarski razvoj, gospodarske in družinske mreže, deevropeizacija

Za Švico in Slovenijo so značilni različni zgodovinski razvoji, ki so oblikovali njun urbani in industrijski razvoj, družbene značilnosti in dinamiko identitete. Vendar pa imata nekaj geografskih podobnosti: vse zajemajo gorske regije, imajo široko razširjeno integrirano kmečko gospodarstvo in so doživele pomembne čezmejne migracije in dogodke mobilnosti. Pod vplivom različnih zgodovinskih vlog meje so migracijske prakse, ki so se razvile med 18. in prvo polovico 20. stoletja, pomembno vplivale na posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja obmejnih območij obeh držav.

Za Švico in Slovenijo so značilni različni zgodovinski razvoji, ki so oblikovali njun urbani in industrijski razvoj, družbene značilnosti in dinamiko identitete. Vendar pa imata nekaj geografskih podobnosti: vse zajemajo gorske regije, imajo široko razširjeno integrirano kmečko gospodarstvo in so doživele pomembne čezmejne migracije in dogodke mobilnosti. Pod vplivom različnih zgodovinskih vlog meje so migracijske prakse, ki so se razvile med 18. in prvo polovico 20. stoletja, pomembno vplivale na posebnosti gospodarskega in družbenega razvoja obmejnih območij obeh držav.