Delavci, ki jih delodajalci napotijo v države članice Evropske unije (EU) z namenom izvajanja storitev, niso zgolj državljani EU, temveč tudi državljani tretjih držav. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih državljanov tretjih držav več kot 43-odstoten. Podjetja se pri dostopanju do relevantnih in specifičnih informacij o pogojih napotovanja državljanov tretjih držav v posamezne države članice EU soočajo s številnimi izzivi. Tovrstne težave so še večje, če so lastniki podjetij tudi sami državljani tretjih držav. Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev in državljanov tretjih držav pri dostopu in uporabi informacij o napotitvah delavcev, pri čemer se osredotoča predvsem na težave, do katerih prihaja zaradi jezikovnih ovir.
Ključne besede: napotitve delavcev, državljani tretjih držav, dostop do informacij, Slovenija

Delavci, ki jih delodajalci napotijo v države članice Evropske unije (EU) z namenom izvajanja storitev, niso zgolj državljani EU, temveč tudi državljani tretjih držav. Tovrstno prepletanje migracij, trga delovne sile in čezmejne mobilnosti je v Sloveniji pogosto predvsem v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, kjer je delež napotenih državljanov tretjih držav več kot 43-odstoten. Podjetja se pri dostopanju do relevantnih in specifičnih informacij o pogojih napotovanja državljanov tretjih držav v posamezne države članice EU soočajo s številnimi izzivi. Tovrstne težave so še večje, če so lastniki podjetij tudi sami državljani tretjih držav. Avtorica v prispevku predstavi izzive delodajalcev in državljanov tretjih držav pri dostopu in uporabi informacij o napotitvah delavcev, pri čemer se osredotoča predvsem na težave, do katerih prihaja zaradi jezikovnih ovir.
Ključne besede: napotitve delavcev, državljani tretjih držav, dostop do informacij, Slovenija

Avtorice v prispevku obravnavajo zagotavljanje informacij, dostop do pravil o objavi ter spoštovanje pravil s strani podjetij z vidika ponudnikov in uporabnikov informacij. Z mešano metodo najprej preučijo povezavo med dostopom do informacij ter spoštovanjem pravil glede napotitev delavcev v Avstriji in nato analizirajo dejavnike na ravni podjetja, ki bi lahko zmanjšali to povezavo. Njihova analiza temelji na izvirnem naboru podatkov iz 36 identificiranih informacijskih kanalov, ki so na voljo v Avstriji, 10 intervjujev s ponudniki informacij ter rezultatov nove anketne raziskave, izvedene v Avstriji s 26 anketiranci iz posameznih gradbenih podjetij. Ocena informacijskih kanalov, praks ponudnikov informacij ter izkušenj, izzivov in potreb podjetij omogoča podrobnejše razumevanje ravnanja podjetij na področju upoštevanja pravil pri napotitvah delavcev. Ugotovitve razkrivajo potencialno pomembno povezavo med dostopom do informacij o pravilih glede napotitev delavcev in njihovo uporabo ter upoštevanjem pravil, ki jo priznavata tako stran povpraševanja kot stran ponudbe.
Ključne besede: napotitve delavcev, gradbena podjetja, spoštovanje predpisov, dostop do informacij, Avstrija

Avtorice v prispevku obravnavajo zagotavljanje informacij, dostop do pravil o objavi ter spoštovanje pravil s strani podjetij z vidika ponudnikov in uporabnikov informacij. Z mešano metodo najprej preučijo povezavo med dostopom do informacij ter spoštovanjem pravil glede napotitev delavcev v Avstriji in nato analizirajo dejavnike na ravni podjetja, ki bi lahko zmanjšali to povezavo. Njihova analiza temelji na izvirnem naboru podatkov iz 36 identificiranih informacijskih kanalov, ki so na voljo v Avstriji, 10 intervjujev s ponudniki informacij ter rezultatov nove anketne raziskave, izvedene v Avstriji s 26 anketiranci iz posameznih gradbenih podjetij. Ocena informacijskih kanalov, praks ponudnikov informacij ter izkušenj, izzivov in potreb podjetij omogoča podrobnejše razumevanje ravnanja podjetij na področju upoštevanja pravil pri napotitvah delavcev. Ugotovitve razkrivajo potencialno pomembno povezavo med dostopom do informacij o pravilih glede napotitev delavcev in njihovo uporabo ter upoštevanjem pravil, ki jo priznavata tako stran povpraševanja kot stran ponudbe.
Ključne besede: napotitve delavcev, gradbena podjetja, spoštovanje predpisov, dostop do informacij, Avstrija

Kljub temu, da so ponudniki storitev (tj. »podjetja za napotitve«) osrednjega pomena za napotitve delavcev znotraj EU, so v raziskovalni sferi še vedno premalo raziskana. Namen te študije je zapolniti to vrzel s preučitvijo podjetij za napotitve (vključno s samozaposlenimi) v Sloveniji. Avtorja sta analizirala slovenska podjetja, ki so leta 2022 prejela enega ali več prenosnih dokumentov A1, tako da sta jih povezala z zbirko podatkov Orbis. Analiza kaže, da je storitve v tujini opravljalo 8 % gradbenih podjetij in 4 % podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, v primerjavi z manj kot 2-odstotnim deležem na ravni vseh slovenskih podjetij. Za ta podjetja so napotitve zaposlenih v tujino postale »poslovni model«, saj v tujino napotijo povprečno 61 % zaposlenih ter tam z izvozom blaga ali opravljanjem storitev ustvarijo povprečno 93,5 % prometa.
Ključne besede: Slovenija, svobodno opravljanje storitev, podjetja za napotitve, značilnosti, poslovni model

Kljub temu, da so ponudniki storitev (tj. »podjetja za napotitve«) osrednjega pomena za napotitve delavcev znotraj EU, so v raziskovalni sferi še vedno premalo raziskana. Namen te študije je zapolniti to vrzel s preučitvijo podjetij za napotitve (vključno s samozaposlenimi) v Sloveniji. Avtorja sta analizirala slovenska podjetja, ki so leta 2022 prejela enega ali več prenosnih dokumentov A1, tako da sta jih povezala z zbirko podatkov Orbis. Analiza kaže, da je storitve v tujini opravljalo 8 % gradbenih podjetij in 4 % podjetij na področju predelovalnih dejavnosti, v primerjavi z manj kot 2-odstotnim deležem na ravni vseh slovenskih podjetij. Za ta podjetja so napotitve zaposlenih v tujino postale »poslovni model«, saj v tujino napotijo povprečno 61 % zaposlenih ter tam z izvozom blaga ali opravljanjem storitev ustvarijo povprečno 93,5 % prometa.
Ključne besede: Slovenija, svobodno opravljanje storitev, podjetja za napotitve, značilnosti, poslovni model

This special thematic section explores and provides new evidence at the nexusbetween company profiles, access to information, and rule compliance. The threearticles of the special thematic section are based on research conducted in theframe of the transnational research project titled “Assessment of the channels ofinformation and their use in the posting of workers” (INFO-POW), co-funded by theEuropean Commission and implemented in Austria, Belgium, Italy, Slovakia, andSlovenia during 2022–2024.

This special thematic section explores and provides new evidence at the nexusbetween company profiles, access to information, and rule compliance. The threearticles of the special thematic section are based on research conducted in theframe of the transnational research project titled “Assessment of the channels ofinformation and their use in the posting of workers” (INFO-POW), co-funded by theEuropean Commission and implemented in Austria, Belgium, Italy, Slovakia, andSlovenia during 2022–2024.

Avtor v prispevku obravnava sudanske migracije, ciljne države, motivacijske dejavnike in vlogo spola. V obdobju 2020–2021, med pandemijo bolezni COVID-19, je izvedel spletno raziskavo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod, katere izsledki kažejo, da sta bila glavna razloga za migracije pomanjkanje delovnih mest in nizke plače. Drugi dejavniki, ki so vplivali na migracije, so bili želja po uspehu, korupcija in potrata časa v državnih institucijah. Glavni cilj ekonomskih migracij so bile države Arabskega zaliva, sledile pa so evropske države. Vse več žensk kljub kulturnim omejitvam in tradiciji vidi migracijo kot sredstvo za izvajanje projektov za pomoč drugim. Ugotovitve kažejo, da so pri sudanskih migracijah prevladovali mladi, ne glede na vrsto migracije. Denarna nakazila so imela večji pozitivni učinek na posamezna gospodinjstva kot na državo na splošno.

Ključne besede: vloge spolov, gospodinjstva, dejavniki odbijanja, nakazila, sudanska migracija

Avtor v prispevku obravnava sudanske migracije, ciljne države, motivacijske dejavnike in vlogo spola. V obdobju 2020–2021, med pandemijo bolezni COVID-19, je izvedel spletno raziskavo z uporabo kvalitativnih in kvantitativnih metod, katere izsledki kažejo, da sta bila glavna razloga za migracije pomanjkanje delovnih mest in nizke plače. Drugi dejavniki, ki so vplivali na migracije, so bili želja po uspehu, korupcija in potrata časa v državnih institucijah. Glavni cilj ekonomskih migracij so bile države Arabskega zaliva, sledile pa so evropske države. Vse več žensk kljub kulturnim omejitvam in tradiciji vidi migracijo kot sredstvo za izvajanje projektov za pomoč drugim. Ugotovitve kažejo, da so pri sudanskih migracijah prevladovali mladi, ne glede na vrsto migracije. Denarna nakazila so imela večji pozitivni učinek na posamezna gospodinjstva kot na državo na splošno.

Ključne besede: vloge spolov, gospodinjstva, dejavniki odbijanja, nakazila, sudanska migracija