Avtorji v študiji preučujejo migracije in prilagajanje kazaške diaspore v Mongoliji v 20. stoletju, pri čemer se osredotočajo na družbenopolitične vplive sovjetskih politik, kolektivizacije in represije. Pri raziskavi uporabljajo demografske podatke iz zgodovinskih popisov prebivalstva, arhivske dokumente in novejše raziskave, s poudarkom na obdobju med letoma 1926 in 1959. Ugotovitve raziskave kažejo na precej obsežne migracije Kazahov v Mongolijo, ki so bile posledica dejavnikov, kot so lakota, politična represija in želja po stabilnosti. Kljub tem izzivom je kazaška diaspora v Mongoliji ohranila svojo kulturno identiteto, tako da se je na eni strani aktivno vključila v mongolsko družbo, hkrati pa je ohranila povezave s Kazahstanom. Avtorji ugotavljajo, da je kazaška diaspora še vedno ključni dejavnik za pozitivne dvostranske odnose med Kazahstanom in Mongolijo, ki vpliva na sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju.
Ključne besede: kolektivizacija, represija, kulturna identiteta, popis prebivalstva, tradicije

Avtorji v študiji preučujejo migracije in prilagajanje kazaške diaspore v Mongoliji v 20. stoletju, pri čemer se osredotočajo na družbenopolitične vplive sovjetskih politik, kolektivizacije in represije. Pri raziskavi uporabljajo demografske podatke iz zgodovinskih popisov prebivalstva, arhivske dokumente in novejše raziskave, s poudarkom na obdobju med letoma 1926 in 1959. Ugotovitve raziskave kažejo na precej obsežne migracije Kazahov v Mongolijo, ki so bile posledica dejavnikov, kot so lakota, politična represija in želja po stabilnosti. Kljub tem izzivom je kazaška diaspora v Mongoliji ohranila svojo kulturno identiteto, tako da se je na eni strani aktivno vključila v mongolsko družbo, hkrati pa je ohranila povezave s Kazahstanom. Avtorji ugotavljajo, da je kazaška diaspora še vedno ključni dejavnik za pozitivne dvostranske odnose med Kazahstanom in Mongolijo, ki vpliva na sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju.
Ključne besede: kolektivizacija, represija, kulturna identiteta, popis prebivalstva, tradicije

Avtorji v prispevku analizirajo vpliv političnih konfliktov na notranja preseljevanja in mednarodne migracije, pri čemer na primerih držav iz Bližnjega vzhoda, Afrike, Južne Amerike in Azije, s posebnim poudarkom na Kazahstanu, identificirajo vzorce, ki vplivajo na prisilne migracije. Njihove ugotovitve kažejo, da politični konflikti pomembno vplivajo na migracije, zlasti v sosednje države. Med ključnimi vzroki zanje so uničenje infrastrukture, poslabšanje gospodarskih razmer in povečana socialna nestabilnost. Avtorji izpostavljajo tudi pomen mednarodnega usklajevanja, vključno z razporeditvijo virov med državami in razvojem strategij za izboljšanje upravljanja migracij.
Ključne besede: demografske spremembe, prisilno preseljevanje, globalni izzivi, socialno prilagajanje, regulacija migracij

Avtorji v prispevku analizirajo vpliv političnih konfliktov na notranja preseljevanja in mednarodne migracije, pri čemer na primerih držav iz Bližnjega vzhoda, Afrike, Južne Amerike in Azije, s posebnim poudarkom na Kazahstanu, identificirajo vzorce, ki vplivajo na prisilne migracije. Njihove ugotovitve kažejo, da politični konflikti pomembno vplivajo na migracije, zlasti v sosednje države. Med ključnimi vzroki zanje so uničenje infrastrukture, poslabšanje gospodarskih razmer in povečana socialna nestabilnost. Avtorji izpostavljajo tudi pomen mednarodnega usklajevanja, vključno z razporeditvijo virov med državami in razvojem strategij za izboljšanje upravljanja migracij.
Ključne besede: demografske spremembe, prisilno preseljevanje, globalni izzivi, socialno prilagajanje, regulacija migracij

Namen raziskave je osvetliti teoretične in metodološke osnove modeliranja procesa socialne prilagoditve mladih v kontekstu čezmejnih migracij med srednjeazijskimi državami in Kitajsko. Metodologija je vključevala šest medsebojno povezanih faz. Glavni rezultat je oblikovanje celostnega modela socialne prilagoditve s štirimi komponentami: motivacijsko-vrednostno, vedenjsko, komunikacijsko ter izobraževalno-poklicno. Dobljeni rezultati potrjujejo učinkovitost večnivojskega pristopa, pri katerem testiranje vsake faze prilagajanja omogoča napovedovanje potreb migrantov ter ustrezno usmerjanje namenske podpore. Ta model je mogoče uporabiti za razvoj modulov prilagajanja v visokošolskih in srednješolskih ustanovah ter pri meddržavnem usklajevanju politik glede priznavanja diplom, štipendijske podpore ter oblikovanja multidisciplinarnih podpornih skupin in digitalnih podpornih platform, kar pripomore k večji družbeni integraciji in manjšemu tveganju socialne izolacije mladih.
Ključne besede: čezmejna mobilnost, digitalne podporne platforme, družbenokulturno okolje, izobraževalne politike, ranljive skupine

Namen raziskave je osvetliti teoretične in metodološke osnove modeliranja procesa socialne prilagoditve mladih v kontekstu čezmejnih migracij med srednjeazijskimi državami in Kitajsko. Metodologija je vključevala šest medsebojno povezanih faz. Glavni rezultat je oblikovanje celostnega modela socialne prilagoditve s štirimi komponentami: motivacijsko-vrednostno, vedenjsko, komunikacijsko ter izobraževalno-poklicno. Dobljeni rezultati potrjujejo učinkovitost večnivojskega pristopa, pri katerem testiranje vsake faze prilagajanja omogoča napovedovanje potreb migrantov ter ustrezno usmerjanje namenske podpore. Ta model je mogoče uporabiti za razvoj modulov prilagajanja v visokošolskih in srednješolskih ustanovah ter pri meddržavnem usklajevanju politik glede priznavanja diplom, štipendijske podpore ter oblikovanja multidisciplinarnih podpornih skupin in digitalnih podpornih platform, kar pripomore k večji družbeni integraciji in manjšemu tveganju socialne izolacije mladih.
Ključne besede: čezmejna mobilnost, digitalne podporne platforme, družbenokulturno okolje, izobraževalne politike, ranljive skupine

Avtorice v študiji preučujejo dinamiko migracij in družbeno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na migracije v Kirgizistanu, Kazahstanu in Uzbekistanu. V Kirgizistanu prevladujejo notranje migracije s podeželja v mesta, medtem ko se v Kazahstanu soočajo s priseljevanjem Rusov kot posledico trenutne vojne. Na drugi strani je v Uzbekistanu v zadnjih letih prišlo do upada delovnih migracij v tujino. Avtorice analizirajo migracijske politike, vključno z migracijsko politiko Kirgizistana za obdobje 2021–2030, kazahstansko migracijsko politiko za obdobje 2023–2027 ter uzbekistansko strategijo do leta 2030, pri čemer za spopadanje z migracijskimi izzivi in tveganji trgovine z ljudmi priporočajo izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer, okrepitev infrastrukture ter zmanjšanje birokratskih ovir.
Ključne besede: delovne migracije, notranja mobilnost, migracijska politika, trgi dela, socialna zaščita

Avtorice v študiji preučujejo dinamiko migracij in družbeno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na migracije v Kirgizistanu, Kazahstanu in Uzbekistanu. V Kirgizistanu prevladujejo notranje migracije s podeželja v mesta, medtem ko se v Kazahstanu soočajo s priseljevanjem Rusov kot posledico trenutne vojne. Na drugi strani je v Uzbekistanu v zadnjih letih prišlo do upada delovnih migracij v tujino. Avtorice analizirajo migracijske politike, vključno z migracijsko politiko Kirgizistana za obdobje 2021–2030, kazahstansko migracijsko politiko za obdobje 2023–2027 ter uzbekistansko strategijo do leta 2030, pri čemer za spopadanje z migracijskimi izzivi in tveganji trgovine z ljudmi priporočajo izboljšanje družbeno-ekonomskih razmer, okrepitev infrastrukture ter zmanjšanje birokratskih ovir.
Ključne besede: delovne migracije, notranja mobilnost, migracijska politika, trgi dela, socialna zaščita

Avtorica v prispevku preučuje vpliv delovnih migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji, pri čemer uporablja mešani metodološki pristop. Študija je pokazala, da imajo nakazila delovnih migrantov pomembno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju Srednje Azije. Denarni transferji delavcev migrantov predstavljajo znaten delež bruto domačega proizvoda, pri čemer pa so ta sredstva neenakomerno porazdeljena, saj jih je večina namenjenih gradnji stanovanj. Študija je pokazala tudi, da so regije z izrazitejšimi migracijskimi trendi deležne boljšega stanovanjskega in urbanega razvoja, medtem ko so podeželska območja na področju razvoja infrastrukture še naprej zapostavljena.
Ključne besede: demografski izzivi, denarna nakazila, zaposlovanje, infrastrukturni projekti, regionalna strategija, družbenoekonomski razvoj

Avtorica v prispevku preučuje vpliv delovnih migracij na razvoj infrastrukture v Srednji Aziji, pri čemer uporablja mešani metodološki pristop. Študija je pokazala, da imajo nakazila delovnih migrantov pomembno vlogo v družbeno-ekonomskem razvoju Srednje Azije. Denarni transferji delavcev migrantov predstavljajo znaten delež bruto domačega proizvoda, pri čemer pa so ta sredstva neenakomerno porazdeljena, saj jih je večina namenjenih gradnji stanovanj. Študija je pokazala tudi, da so regije z izrazitejšimi migracijskimi trendi deležne boljšega stanovanjskega in urbanega razvoja, medtem ko so podeželska območja na področju razvoja infrastrukture še naprej zapostavljena.
Ključne besede: demografski izzivi, denarna nakazila, zaposlovanje, infrastrukturni projekti, regionalna strategija, družbenoekonomski razvoj