49 / 2019

Mojca Pajnik

Avtonomija migracij in vladnost plastičnih meja

Avtorica na podlagi avtonomije migracij meje analizira kot mesta nadzora in nasilja ter hkrati kot migrantski praxis, kot strategije bega in ruptur. Pojasnjuje idejo o »utelešenih mejah«, da bi pokazala, kako meje na poti oblikujejo ljudi in so obenem same oblikovane prek utelešenih izkušenj tistih, ki meje prestopajo. Z uporabo Foucaultovega koncepta 'vladnosti' (gouvernementalité) in koncepta 'plastičnosti' (plasticity), kot ga analizira Malabou, postavi tezo, da današnje upravljanje migracij uporablja mehanizem »plastičnih meja«, ki so oblikovane kot neposredni odziv na mobilnost migrantov, kar pokaže tudi na empiričnem primeru eksternalizacije meje kot evropske politike upravljanja z migracijami.
KLJUČNE BESEDE: avtonomija migracij, meje, vladnost, plastičnost, ekternalizacija meja, Balkanska migracijska pot

49 / 2019

Mojca Pajnik

Avtonomija migracij in vladnost plastičnih meja

Avtorica na podlagi avtonomije migracij meje analizira kot mesta nadzora in nasilja ter hkrati kot migrantski praxis, kot strategije bega in ruptur. Pojasnjuje idejo o »utelešenih mejah«, da bi pokazala, kako meje na poti oblikujejo ljudi in so obenem same oblikovane prek utelešenih izkušenj tistih, ki meje prestopajo. Z uporabo Foucaultovega koncepta 'vladnosti' (gouvernementalité) in koncepta 'plastičnosti' (plasticity), kot ga analizira Malabou, postavi tezo, da današnje upravljanje migracij uporablja mehanizem »plastičnih meja«, ki so oblikovane kot neposredni odziv na mobilnost migrantov, kar pokaže tudi na empiričnem primeru eksternalizacije meje kot evropske politike upravljanja z migracijami.
KLJUČNE BESEDE: avtonomija migracij, meje, vladnost, plastičnost, ekternalizacija meja, Balkanska migracijska pot

49 / 2019

Vlasta Jalušič

Kriminalizacija »proimigrantskih« iniciativ: Reduciranje prostora človeškega delovanja

Članek naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Na podlagi izvirnega empiričnega raziskovanja – intervjujev s člani NVO – analizira dinamiko krimigracijskih procesov. Ugotavlja, da kriminalizacija akterjev civilne družbe, ki solidarizirajo z nedobrodošlimi migranti, poteka kot kontinuum petih tipov politik in praks oblasti ter drugih akterjev, ki povzročijo kumulativni učinek in reducirajo prostor tako za politično delovanje kot tudi za človeško spontanost.
KLJUČNE BESEDE: krimigracije, humanitarizem, solidarnost, nedokumentirani migranti, nevladni akterji

49 / 2019

Vlasta Jalušič

Kriminalizacija »proimigrantskih« iniciativ: Reduciranje prostora človeškega delovanja

Članek naslavlja probleme nadzorovanja, discipliniranja in kriminaliziranja nevladnih akterjev, ki v Sloveniji in štirih sosednjih državah pomagajo nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil ali azilantom. Na podlagi izvirnega empiričnega raziskovanja – intervjujev s člani NVO – analizira dinamiko krimigracijskih procesov. Ugotavlja, da kriminalizacija akterjev civilne družbe, ki solidarizirajo z nedobrodošlimi migranti, poteka kot kontinuum petih tipov politik in praks oblasti ter drugih akterjev, ki povzročijo kumulativni učinek in reducirajo prostor tako za politično delovanje kot tudi za človeško spontanost.
KLJUČNE BESEDE: krimigracije, humanitarizem, solidarnost, nedokumentirani migranti, nevladni akterji

49 / 2019

Vasja Badalič

Zavrnjeni Sirci: Kršitve načela nevračanja v Turčiji, Libanonu in Jordaniji

Članek analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Članek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del analizira, kako so vse tri države gostiteljice z uporabo nezakonitih praks kršile načelo nevračanja (npr. zapiranje meja in preprečevanje prehoda, samovoljno zapiranje in deportiranje itd.). Drugi del članka analizira, kako je Libanon uporabil prakse, ki so ustvarile pogoje za posredno prisilno vračanje sirskih iskalcev azila in beguncev (npr. zaprtje edine institucije, pristojne za obravnavanje prošenj za azil, odvzem statusa nekaterim sirskim beguncem itd.).
KLJUČNE BESEDE: sirski begunci, Turčija, Jordanija, Libanon, načelo nevračanja, posredno prisilno vračanje

49 / 2019

Vasja Badalič

Zavrnjeni Sirci: Kršitve načela nevračanja v Turčiji, Libanonu in Jordaniji

Članek analizira prakse, ki so jih Turčija, Jordanija in Libanon uporabili z namenom, da sirskim državljanom preprečijo uveljavljanje pravice do iskanja in uživanja pribežališča pred preganjanjem. Članek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del analizira, kako so vse tri države gostiteljice z uporabo nezakonitih praks kršile načelo nevračanja (npr. zapiranje meja in preprečevanje prehoda, samovoljno zapiranje in deportiranje itd.). Drugi del članka analizira, kako je Libanon uporabil prakse, ki so ustvarile pogoje za posredno prisilno vračanje sirskih iskalcev azila in beguncev (npr. zaprtje edine institucije, pristojne za obravnavanje prošenj za azil, odvzem statusa nekaterim sirskim beguncem itd.).
KLJUČNE BESEDE: sirski begunci, Turčija, Jordanija, Libanon, načelo nevračanja, posredno prisilno vračanje

49 / 2019

Neža Kogovšek Šalamon

Pomen pogojevanja za članstvo v EU na področju kriminalizacije migracij v državah Zahodnega Balkana

Odzivanje Evropske unije (EU) na migracijske izzive presega ozemlje njenih držav članic. Prek pozunanjenja mejnega nadzora se preliva na ozemlje Zahodnega Balkana (ZB), ki ga preči ena najpomembnejših migracijskih poti s Srednjega vzhoda in Afrike proti Evropski uniji. Medtem ko države ZB ne kažejo interesa za migrante in jih štejejo za problem EU, ta evropsko integracijo pogojuje z vzpostavitvijo struktur upravljanja z migracijami, podobnimi tistim v EU. Prenos prava EU pa povečuje tudi stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, pridržanje, kriminalizacija migracij, Evropska unija, Zahodni Balkan

49 / 2019

Neža Kogovšek Šalamon

Pomen pogojevanja za članstvo v EU na področju kriminalizacije migracij v državah Zahodnega Balkana

Odzivanje Evropske unije (EU) na migracijske izzive presega ozemlje njenih držav članic. Prek pozunanjenja mejnega nadzora se preliva na ozemlje Zahodnega Balkana (ZB), ki ga preči ena najpomembnejših migracijskih poti s Srednjega vzhoda in Afrike proti Evropski uniji. Medtem ko države ZB ne kažejo interesa za migrante in jih štejejo za problem EU, ta evropsko integracijo pogojuje z vzpostavitvijo struktur upravljanja z migracijami, podobnimi tistim v EU. Prenos prava EU pa povečuje tudi stopnjo kriminalizacije migracij, kar kaže na problematično vlogo EU in nacionalnih zakonodajalcev na ZB v razmerju do temeljnih pravic migrantov.
KLJUČNE BESEDE: migracije, pridržanje, kriminalizacija migracij, Evropska unija, Zahodni Balkan

49 / 2019

Aleš Završnik

Evropska digitalna trdnjava in veliki biometrični EU IT sistemi: Kriminologija meje, tehnologija in človekove pravice

Danes, ko smo priča »multiplikaciji meja«, meje zasedajo nova področja. Članek se osredotoča na digitalne meje, ki v EU vznikajo z uporabo biometrične tehnologije, kar z oblikovanjem velikih biometričnih podatkovnih zbirk ustvarja novo vednost. Avtor v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. V zadnjem delu predstavi nove oblike škode, vključno s kršitvami človekovih pravic, in nastajajoče večplastno kazensko pravo, ukrojeno glede na »hierarhije državljanstva«.
KLJUČNE BESEDE: biometrični podatki, človekove pravice, informacijska tehnologija, kriminologija meje, velika podatkovna zbirka

49 / 2019

Aleš Završnik

Evropska digitalna trdnjava in veliki biometrični EU IT sistemi: Kriminologija meje, tehnologija in človekove pravice

Danes, ko smo priča »multiplikaciji meja«, meje zasedajo nova področja. Članek se osredotoča na digitalne meje, ki v EU vznikajo z uporabo biometrične tehnologije, kar z oblikovanjem velikih biometričnih podatkovnih zbirk ustvarja novo vednost. Avtor v članku pokaže, kako s »tetoviranjem meja« na imigrantska telesa disciplinsko oblast nadomešča »hipna oblast«, nato pa odstre dileme, povezane s premikanjem meja, kar omogoča domnevno apolitična informacijska tehnologija. V zadnjem delu predstavi nove oblike škode, vključno s kršitvami človekovih pravic, in nastajajoče večplastno kazensko pravo, ukrojeno glede na »hierarhije državljanstva«.
KLJUČNE BESEDE: biometrični podatki, človekove pravice, informacijska tehnologija, kriminologija meje, velika podatkovna zbirka