Avtorica v članku preučuje trenutno stanje na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore prisilno razseljenim osebam, ki prebivajo v Sloveniji. Prisilno razseljene osebe predstavljajo marginalizirano skupino, ki potrebuje posebno pozornost in podporo v medkulturnem okolju. V študiji je zbrala informacije s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petnajstimi strokovnjakinjami, ki delajo s prisilno razseljenimi osebami. Ugotovitve zajemajo posebnosti, aktualne probleme in možne izboljšave na tem področju, pri čemer so navedeni tudi primeri dobrih praks. Izpostavljajo pomen opolnomočenja v medkulturnem kontekstu in razkrivajo potencialne izzive, povezane z nezainteresiranostjo države in neustrezno finančno podporo za potrebne storitve.

Ključne besede: duševno zdravje, psihosocialna podpora, prisilna razselitev, jezik, medkulturna mediacija

Avtorica v članku preučuje trenutno stanje na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore prisilno razseljenim osebam, ki prebivajo v Sloveniji. Prisilno razseljene osebe predstavljajo marginalizirano skupino, ki potrebuje posebno pozornost in podporo v medkulturnem okolju. V študiji je zbrala informacije s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petnajstimi strokovnjakinjami, ki delajo s prisilno razseljenimi osebami. Ugotovitve zajemajo posebnosti, aktualne probleme in možne izboljšave na tem področju, pri čemer so navedeni tudi primeri dobrih praks. Izpostavljajo pomen opolnomočenja v medkulturnem kontekstu in razkrivajo potencialne izzive, povezane z nezainteresiranostjo države in neustrezno finančno podporo za potrebne storitve.

Ključne besede: duševno zdravje, psihosocialna podpora, prisilna razselitev, jezik, medkulturna mediacija

Avtorica v članku naslavlja vključevanje neslovensko govorečih uporabnikov v obravnave na področju duševnega zdravja v Sloveniji, pri čemer preučuje, kako je zaznano in sprejeto jezikovno posredovanje pri psihoterapevtski in psihosocialni obravnavi. Uporabniki storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji so vedno bolj jezikovno raznoliki, kar lahko še poveča obstoječe izzive, s katerimi se sooča sistem duševne oskrbe, hkrati pa je to priložnost za zasnovo bolj vključujočega sistema tudi za neslovensko govoreče uporabnike. V prispevku so izpostavljene glavne značilnosti jezikovnega posredovanja v psihoterapiji. Predstavljene ugotovitve raziskave, ki so skladne z ugotovitvami v drugih evropskih okoljih in širše, opozarjajo na težave pri uvajanju jezikovnega posredovanja v storitve na področju duševnega zdravja v Sloveniji.

Ključne besede: jezikovno posredovanje, duševno zdravje, psihoterapija, psihosocialna pomoč, Slovenija, medkulturna mediacija, tolmačenje

Avtorica v članku naslavlja vključevanje neslovensko govorečih uporabnikov v obravnave na področju duševnega zdravja v Sloveniji, pri čemer preučuje, kako je zaznano in sprejeto jezikovno posredovanje pri psihoterapevtski in psihosocialni obravnavi. Uporabniki storitev na področju duševnega zdravja v Sloveniji so vedno bolj jezikovno raznoliki, kar lahko še poveča obstoječe izzive, s katerimi se sooča sistem duševne oskrbe, hkrati pa je to priložnost za zasnovo bolj vključujočega sistema tudi za neslovensko govoreče uporabnike. V prispevku so izpostavljene glavne značilnosti jezikovnega posredovanja v psihoterapiji. Predstavljene ugotovitve raziskave, ki so skladne z ugotovitvami v drugih evropskih okoljih in širše, opozarjajo na težave pri uvajanju jezikovnega posredovanja v storitve na področju duševnega zdravja v Sloveniji.

Ključne besede: jezikovno posredovanje, duševno zdravje, psihoterapija, psihosocialna pomoč, Slovenija, medkulturna mediacija, tolmačenje

Slovenija od leta 2019 izvaja proces repatriacije Slovencev iz Venezuele, ki se sooča s hudo humanitarno krizo. Avtorica v članku ponudi pregled in analizo prepletenih (prirojenih, situacijskih in strukturnih) ranljivosti repatriirancev, s poudarkom na tistih, ki vplivajo na njihovo počutje in vodijo v čustvene stiske. Ranljivosti proučuje skozi časovno prizmo, tj. pred in po pridobitvi statusa repatriiranca in po izteku slednjega, ter v kontekstu starostno pogojenih integracijskih izzivov. Kot ugotavlja, si repatriiranci čustveno oporo največkrat poiščejo v tesno povezani skupnosti repatriirancev, s katerimi si delijo jezik, kulturo ter izkušnjo repatriacije in integracije, pa tudi pri Katoliški cerkvi z mašami in spovedmi ter s sodelovanjem pri cerkvenih dogodkih.

Ključne besede: Venezuela, ranljivosti, integracija, Slovenija

Slovenija od leta 2019 izvaja proces repatriacije Slovencev iz Venezuele, ki se sooča s hudo humanitarno krizo. Avtorica v članku ponudi pregled in analizo prepletenih (prirojenih, situacijskih in strukturnih) ranljivosti repatriirancev, s poudarkom na tistih, ki vplivajo na njihovo počutje in vodijo v čustvene stiske. Ranljivosti proučuje skozi časovno prizmo, tj. pred in po pridobitvi statusa repatriiranca in po izteku slednjega, ter v kontekstu starostno pogojenih integracijskih izzivov. Kot ugotavlja, si repatriiranci čustveno oporo največkrat poiščejo v tesno povezani skupnosti repatriirancev, s katerimi si delijo jezik, kulturo ter izkušnjo repatriacije in integracije, pa tudi pri Katoliški cerkvi z mašami in spovedmi ter s sodelovanjem pri cerkvenih dogodkih.

Ključne besede: Venezuela, ranljivosti, integracija, Slovenija

V procesu sistematičnega pregleda literature smo pregledali 256 člankov in jih 12 med njimi vključili v končni izbor. Sinteza rezultatov je pokazala, da so begunci po izbruhu pandemije COVID-19 doživljali znatno večjo psihološko stisko. Ključne težave, povezane z duševnim zdravjem beguncev, ki so jih obravnavale analizirane raziskave, so bile stres, anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Pokazalo se je, da je bilo duševno zdravje beguncev med pandemijo tesno povezano z njihovimi slabimi življenjskimi pogoji in socialno-ekonomskim položajem, socialno izključenostjo, brezposelnostjo, neustrezno namestitvijo, pomanjkanjem dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev, diskriminacijo ter dostopom do osnovnih potrebščin.

Ključne besede: COVID-19, duševno zdravje, begunci, sistematični pregled literature, stres

V procesu sistematičnega pregleda literature smo pregledali 256 člankov in jih 12 med njimi vključili v končni izbor. Sinteza rezultatov je pokazala, da so begunci po izbruhu pandemije COVID-19 doživljali znatno večjo psihološko stisko. Ključne težave, povezane z duševnim zdravjem beguncev, ki so jih obravnavale analizirane raziskave, so bile stres, anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja. Pokazalo se je, da je bilo duševno zdravje beguncev med pandemijo tesno povezano z njihovimi slabimi življenjskimi pogoji in socialno-ekonomskim položajem, socialno izključenostjo, brezposelnostjo, neustrezno namestitvijo, pomanjkanjem dostopa do zdravstvenih in socialnih storitev, diskriminacijo ter dostopom do osnovnih potrebščin.

Ključne besede: COVID-19, duševno zdravje, begunci, sistematični pregled literature, stres

V današnjem času postaja vprašanje migracij vse bolj družbeno in politično aktualno na nacionalni in svetovni ravni. 
Njena vse večja restriktivnost, sekuritizacija in negotovost so med pomembnimi viri negotovosti in stresa, ki ga lahko doživijo migranti. 
Zato ne preseneča, da se vprašanje, kako storitve na tem področju prilagoditi potrebam migrantov in/ali etničnih manjšin, pojavlja tudi
med strokovnjaki in deležniki s področja duševnega zdravja in migracij.

V današnjem času postaja vprašanje migracij vse bolj družbeno in politično aktualno na nacionalni in svetovni ravni. 
Njena vse večja restriktivnost, sekuritizacija in negotovost so med pomembnimi viri negotovosti in stresa, ki ga lahko doživijo migranti. 
Zato ne preseneča, da se vprašanje, kako storitve na tem področju prilagoditi potrebam migrantov in/ali etničnih manjšin, pojavlja tudi
med strokovnjaki in deležniki s področja duševnega zdravja in migracij.