V bilateralnem projektu »Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini / Potomci slovenačkih iseljenika i očuvanje slovenačkog jezika u Bosni i Hercegovini« (BI-BA/21-23-018) sta sodelovala Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki (vodja Biljana Babić) ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (vodja Marijanca Ajša Vižintin). Pričujoči tematski sklop je eden od rezultatov znanstvenoraziskovalnega in terenskega dela, ki je potekalo v času trajanja projekta (1. 7. 2021–30. 6. 2023), ter dveh mednarodnih konferenc (Vižintin et al., 2021; Kern et al., 2023), ki sta potekali 10. 12. 2021 na Univerzi v Banjaluki in 10. 5. 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Projekt sta financirala Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo, Vlada Republike Srbske, Bosna in Hercegovina, ter ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (zdaj ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

V bilateralnem projektu »Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini / Potomci slovenačkih iseljenika i očuvanje slovenačkog jezika u Bosni i Hercegovini« (BI-BA/21-23-018) sta sodelovala Filološka fakulteta Univerze v Banjaluki (vodja Biljana Babić) ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU (vodja Marijanca Ajša Vižintin). Pričujoči tematski sklop je eden od rezultatov znanstvenoraziskovalnega in terenskega dela, ki je potekalo v času trajanja projekta (1. 7. 2021–30. 6. 2023), ter dveh mednarodnih konferenc (Vižintin et al., 2021; Kern et al., 2023), ki sta potekali 10. 12. 2021 na Univerzi v Banjaluki in 10. 5. 2023 na ZRC SAZU v Ljubljani. Projekt sta financirala Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informacijsko družbo, Vlada Republike Srbske, Bosna in Hercegovina, ter ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (zdaj ARIS, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije).

Avtorica v narativnem pregledu sintetizira in analizira raziskave o slovenski migraciji v Argentino ter primerja pristope slovenskih in argentinskih avtorjev. Ugotavlja, da je v slovenski znanstveni sferi tematika poglobljeno obravnavana, medtem ko je prispevek argentinske akademske sfere omejen. Pri tem v študijo vključuje tudi dela migrantov in njihovih potomcev ter poudarja vlogo skupnostnih voditeljev. Slovensko-argentinske skupnosti so vpete v transnacionalne identitetne procese, zaznamovane z zgodovino, politiko in kulturnim spominom. Študija izpostavi potrebo po bolj integrativnem in interdisciplinarnem pristopu.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Argentina, procesi identitete, migracijski procesi, narativni pregled literature

Avtorica v narativnem pregledu sintetizira in analizira raziskave o slovenski migraciji v Argentino ter primerja pristope slovenskih in argentinskih avtorjev. Ugotavlja, da je v slovenski znanstveni sferi tematika poglobljeno obravnavana, medtem ko je prispevek argentinske akademske sfere omejen. Pri tem v študijo vključuje tudi dela migrantov in njihovih potomcev ter poudarja vlogo skupnostnih voditeljev. Slovensko-argentinske skupnosti so vpete v transnacionalne identitetne procese, zaznamovane z zgodovino, politiko in kulturnim spominom. Študija izpostavi potrebo po bolj integrativnem in interdisciplinarnem pristopu.
Ključne besede: slovenski izseljenci, Argentina, procesi identitete, migracijski procesi, narativni pregled literature

Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa.
Ključne besede: priseljevanje na Kitajsko, izseljenci, ekspati, skupinjenje, podjetništvo, delovne migracije

Avtorja v prispevku predstavita slovenske državljane na Kitajskem v 21. stoletju. Njihovo maloštevilnost in nacionalno nerazpoznavnost obravnavata kot posebnost v razvijajočih se raziskavah priseljenstva na Kitajskem. Priseljence proučujeta skozi kontrastne vpetosti v ekonomijo in zanje predlagata analitični kategoriji »menedžerji« in »podjetniki«. S prvimi povežeta lokalno umeščanje na podlagi proizvodnih obratov slovenskih podjetij na Kitajskem in težnjo po nacionalnem povezovanju, z drugimi pa iskanje nišnih priložnosti na ogromnem kitajskem trgu. Avtorja naslovita tudi časovnost tega migracijskega procesa in analizirata specifično prepletanje makroekonomskih dejavnikov in osebnih odločitev v okviru tega procesa.
Ključne besede: priseljevanje na Kitajsko, izseljenci, ekspati, skupinjenje, podjetništvo, delovne migracije

Louis Adamič v svojem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) raziskuje kompleksno naravo multikulturalizma, pri čemer se opira na svoje izkušnje iz polietničnih ZDA in multinacionalne Kraljevine Jugoslavije. Avtor v prispevku raziskuje Adamičevo multikulturno zavest v njegovih delih, ki govorijo o običajih, družbenih odnosih, kulturi in politiki Jugoslavije. Njegova analiza ponuja vpogled v Adamičevo reprezentacijo Jugoslavije v ameriški javni sferi ter pokaže, kako je njegova ameriška izkušnja oblikovala njegove poglede na jugoslovanske kulturne in politične razmere.
Ključne besede: Louis Adamič, Vrnitev v rodni kraj, multikulturalizem, vrnitev, kulturni pluralizem

Louis Adamič v svojem delu Vrnitev v rodni kraj (1934) raziskuje kompleksno naravo multikulturalizma, pri čemer se opira na svoje izkušnje iz polietničnih ZDA in multinacionalne Kraljevine Jugoslavije. Avtor v prispevku raziskuje Adamičevo multikulturno zavest v njegovih delih, ki govorijo o običajih, družbenih odnosih, kulturi in politiki Jugoslavije. Njegova analiza ponuja vpogled v Adamičevo reprezentacijo Jugoslavije v ameriški javni sferi ter pokaže, kako je njegova ameriška izkušnja oblikovala njegove poglede na jugoslovanske kulturne in politične razmere.
Ključne besede: Louis Adamič, Vrnitev v rodni kraj, multikulturalizem, vrnitev, kulturni pluralizem

Avtorica prispevka s pomočjo konceptov skrbstvene vrzeli, transnacionalizacije oskrbe in upokojenske migracije ter na podlagi intervjujev z deležniki in institucionalne analize oskrbe v Sloveniji in na Hrvaškem predstavi skrbstvene mobilnosti iz Slovenije na Hrvaško. Pokaže, da marketizacija oskrbe na Hrvaškem dopolnjuje skrbstveno vrzel v javnih storitvah v Sloveniji, s čimer prihaja do »prekarne hibridne transnacionalne oskrbe«. Starejši ljudje uporabljajo dve strategiji – pravice iz naslova državljanstva in trg – za dostopanje do cenejše institucionalne oskrbe onkraj meje, čeprav je ta slabše kakovosti kot v Sloveniji. Avtorica pokaže, da lahko transnacionalizacija oskrbe izhaja iz specifične institucionalne konfiguracije oskrbe na nacionalni ravni.
Ključne besede: oskrba starejših ljudi, skrbstvena vrzel, transnacionalizacija oskrbe, upokojenska migracija, hibridna transnacionalna oskrba

Avtorica prispevka s pomočjo konceptov skrbstvene vrzeli, transnacionalizacije oskrbe in upokojenske migracije ter na podlagi intervjujev z deležniki in institucionalne analize oskrbe v Sloveniji in na Hrvaškem predstavi skrbstvene mobilnosti iz Slovenije na Hrvaško. Pokaže, da marketizacija oskrbe na Hrvaškem dopolnjuje skrbstveno vrzel v javnih storitvah v Sloveniji, s čimer prihaja do »prekarne hibridne transnacionalne oskrbe«. Starejši ljudje uporabljajo dve strategiji – pravice iz naslova državljanstva in trg – za dostopanje do cenejše institucionalne oskrbe onkraj meje, čeprav je ta slabše kakovosti kot v Sloveniji. Avtorica pokaže, da lahko transnacionalizacija oskrbe izhaja iz specifične institucionalne konfiguracije oskrbe na nacionalni ravni.
Ključne besede: oskrba starejših ljudi, skrbstvena vrzel, transnacionalizacija oskrbe, upokojenska migracija, hibridna transnacionalna oskrba