63 / 2026

Chinara Amanturova, Dilbara Amanturova, Lyailya Kabylbayeva, Damira Musuralieva, Farhat Sariev

Vpliv mobilnosti človeškega kapitala in migracij na gospodarski in tehnološki napredek

Avtorji so v študiji z uporabo statističnih metod analizirali, kako migracije in drugi dejavniki vplivajo na zaposlenost in brezposelnost v Kazahstanu in Kirgizistanu. Ugotovili so, da gospodarske in izobraževalne priložnosti privabljajo migrante, kar povečuje konkurenco na trgu dela. V Kazahstanu na brezposelnost vplivajo novi priseljenci in diplomanti visokošolskega izobraževanja (pozitivno) ter BDP na prebivalca (negativno), medtem ko na zaposlenost vplivajo izdatki za raziskave in razvoj ter BDP (pozitivno) in novi prihodi (negativno). V Kirgizistanu visokošolski diplomanti zmanjšujejo brezposelnost, medtem ko diplomanti srednjih poklicnih šol in novi priseljenci povečujejo zaposlenost. V Kazahstanu migracije na zaposlenost vplivajo negativno, v Kirgizistanu pa pozitivno, kar je pomembno za prihodnje odločitve o migracijski politiki.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlenost, izseljenci, priseljenci, izobraževanje, naravna rast prebivalstva

63 / 2026

Chinara Amanturova, Dilbara Amanturova, Lyailya Kabylbayeva, Damira Musuralieva, Farhat Sariev

Vpliv mobilnosti človeškega kapitala in migracij na gospodarski in tehnološki napredek

Avtorji so v študiji z uporabo statističnih metod analizirali, kako migracije in drugi dejavniki vplivajo na zaposlenost in brezposelnost v Kazahstanu in Kirgizistanu. Ugotovili so, da gospodarske in izobraževalne priložnosti privabljajo migrante, kar povečuje konkurenco na trgu dela. V Kazahstanu na brezposelnost vplivajo novi priseljenci in diplomanti visokošolskega izobraževanja (pozitivno) ter BDP na prebivalca (negativno), medtem ko na zaposlenost vplivajo izdatki za raziskave in razvoj ter BDP (pozitivno) in novi prihodi (negativno). V Kirgizistanu visokošolski diplomanti zmanjšujejo brezposelnost, medtem ko diplomanti srednjih poklicnih šol in novi priseljenci povečujejo zaposlenost. V Kazahstanu migracije na zaposlenost vplivajo negativno, v Kirgizistanu pa pozitivno, kar je pomembno za prihodnje odločitve o migracijski politiki.
Ključne besede: brezposelnost, zaposlenost, izseljenci, priseljenci, izobraževanje, naravna rast prebivalstva

63 / 2026

Lyudmila Korigova, Sanat Kushkumbayev, Aizhan Serikbayeva

Tranzitne migracije v oboroženih konfliktih: novi trendi in izzivi za mednarodne politike

Avtorji v študiji analizirajo spremembe migracijskih poti in obsega migracij skozi tranzitne države ter s tem povezane izzive za mednarodno politiko v času oboroženih spopadov. Primerjalna analiza primerov v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v Evropi kaže na vse večji pritisk na tranzitno infrastrukturo, strožji mejni nadzor ter večje število razseljenih oseb. Zaradi spopadov v Siriji, Libiji in Srednji Ameriki se migracije preusmerjajo, število nezakonitih migracij pa narašča, medtem ko je ruska vojna proti Ukrajini povzročila največjo krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot kažejo izsledki študije, so migracije postale tako humanitarno kot politično vprašanje, ki ga je treba obravnavati s celovitimi, mednarodno usklajenimi politikami in prilagodljivimi tranzitnimi mehanizmi.
Ključne besede: migracijske politike, tranzit migrantov, globalna varnost, begunci in razseljene osebe, mednarodno sodelovanje, nadzor meja

63 / 2026

Lyudmila Korigova, Sanat Kushkumbayev, Aizhan Serikbayeva

Tranzitne migracije v oboroženih konfliktih: novi trendi in izzivi za mednarodne politike

Avtorji v študiji analizirajo spremembe migracijskih poti in obsega migracij skozi tranzitne države ter s tem povezane izzive za mednarodno politiko v času oboroženih spopadov. Primerjalna analiza primerov v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in v Evropi kaže na vse večji pritisk na tranzitno infrastrukturo, strožji mejni nadzor ter večje število razseljenih oseb. Zaradi spopadov v Siriji, Libiji in Srednji Ameriki se migracije preusmerjajo, število nezakonitih migracij pa narašča, medtem ko je ruska vojna proti Ukrajini povzročila največjo krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Kot kažejo izsledki študije, so migracije postale tako humanitarno kot politično vprašanje, ki ga je treba obravnavati s celovitimi, mednarodno usklajenimi politikami in prilagodljivimi tranzitnimi mehanizmi.
Ključne besede: migracijske politike, tranzit migrantov, globalna varnost, begunci in razseljene osebe, mednarodno sodelovanje, nadzor meja

63 / 2026

Zhanna Bolat

Migracije in njihov družbeno-ekonomski vpliv v Srednji Aziji: Uvod v tematski sklop
Tematski del poudarja potrebo po celostnem upravljanju migracij, ki priznava večdimenzionalno realnost mobilnosti v Srednji Aziji. Države Srednje Azije lahko bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo migracije, hkrati pa zmanjšajo njihova tveganja z okrepitvijo pravnega okvira, spodbujanjem trajnostnega razvoja, izboljšanjem izobraževalnih in socialnih podpornih sistemov ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja. Vključene študije ponujajo dragocene poti za prihodnje raziskave in razvoj politik ter prispevajo k tekočim znanstvenim in praktičnim prizadevanjem za razumevanje in upravljanje migracij v hitro spreminjajočem se svetu.

63 / 2026

Zhanna Bolat

Migracije in njihov družbeno-ekonomski vpliv v Srednji Aziji: Uvod v tematski sklop
Tematski del poudarja potrebo po celostnem upravljanju migracij, ki priznava večdimenzionalno realnost mobilnosti v Srednji Aziji. Države Srednje Azije lahko bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo migracije, hkrati pa zmanjšajo njihova tveganja z okrepitvijo pravnega okvira, spodbujanjem trajnostnega razvoja, izboljšanjem izobraževalnih in socialnih podpornih sistemov ter spodbujanjem regionalnega sodelovanja. Vključene študije ponujajo dragocene poti za prihodnje raziskave in razvoj politik ter prispevajo k tekočim znanstvenim in praktičnim prizadevanjem za razumevanje in upravljanje migracij v hitro spreminjajočem se svetu.

62 / 2025

Alija Suljić, Dušan Tomažič

Demografske značilnosti tuzelskih Slovencev in njihova organiziranost

Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino naseljevanja Slovencev na območju Tuzelskega kantona, kamor so prvi priseljenci prišli že v času Avstro-Ogrske. Analizirata popise prebivalstva med letoma 1910 in 2013, s poudarkom na vplivu vojne v BiH na demografske spremembe. Leta 1993 je bilo zaradi humanitarnih potreb ustanovljeno Društvo Slovenska skupnost, v katerega se je vključilo 660 družin oziroma skoraj 1.700 prebivalcev. Zaradi izseljevanja pa se je leta 2013 za Slovence izreklo le še 51 oseb.
Ključne besede: Slovenci, Tuzelski kanton, izseljevanje, Društvo Slovencev, demografske spremembe

62 / 2025

Alija Suljić, Dušan Tomažič

Demografske značilnosti tuzelskih Slovencev in njihova organiziranost

Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino naseljevanja Slovencev na območju Tuzelskega kantona, kamor so prvi priseljenci prišli že v času Avstro-Ogrske. Analizirata popise prebivalstva med letoma 1910 in 2013, s poudarkom na vplivu vojne v BiH na demografske spremembe. Leta 1993 je bilo zaradi humanitarnih potreb ustanovljeno Društvo Slovenska skupnost, v katerega se je vključilo 660 družin oziroma skoraj 1.700 prebivalcev. Zaradi izseljevanja pa se je leta 2013 za Slovence izreklo le še 51 oseb.
Ključne besede: Slovenci, Tuzelski kanton, izseljevanje, Društvo Slovencev, demografske spremembe

62 / 2025

Biljana Babić

Slovenija in slovenski motivi v Koledarju SPKD Prosvjeta (1905–1947)

Periodične publikacije v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko oblastjo in kasneje v obdobju prve skupne države jugoslovanskih narodov so bile priljubljeno sredstvo za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ena od teh publikacij – Koledar Srbskega prosvetno-kulturnega društva (SPKD) Prosvjeta – je prinašala raznolike prispevke, od literarnih del do strokovnih člankov s področij zdravstva, kmetijstva, geografije, pedagogike itd., ki predstavljajo pričevanja o lastnem, pa tudi o drugih narodih. Avtorica je v raziskavi analizirala naslove in novice v zvezi s Slovenijo in slovenskimi motivi v izdajah Koledarja v vsem obdobju njegovega izhajanja med letoma 1905 in 1947.
Ključne besede: periodika, Slovenija, slovenski motivi, Koledar SPKD Prosvjeta

62 / 2025

Biljana Babić

Slovenija in slovenski motivi v Koledarju SPKD Prosvjeta (1905–1947)

Periodične publikacije v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko oblastjo in kasneje v obdobju prve skupne države jugoslovanskih narodov so bile priljubljeno sredstvo za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ena od teh publikacij – Koledar Srbskega prosvetno-kulturnega društva (SPKD) Prosvjeta – je prinašala raznolike prispevke, od literarnih del do strokovnih člankov s področij zdravstva, kmetijstva, geografije, pedagogike itd., ki predstavljajo pričevanja o lastnem, pa tudi o drugih narodih. Avtorica je v raziskavi analizirala naslove in novice v zvezi s Slovenijo in slovenskimi motivi v izdajah Koledarja v vsem obdobju njegovega izhajanja med letoma 1905 in 1947.
Ključne besede: periodika, Slovenija, slovenski motivi, Koledar SPKD Prosvjeta