Avtor v prispevku predstavlja uporabo etnografske metode in poglobljenega narativnega intervjuja na več lokacijah pri raziskovanju transnacionalnih migracij med Bangladešem in Italijo. Izhajajoč iz sayadovske perspektive preučuje načine dostopanja do transnacionalnega raziskovalnega polja, dinamiko anticipatorne socializacije pri intervjuju v transnacionalnem prostoru ter možnosti za kolektivno sociološko samoanalizo in konstrukcijo družinskega spomina, ki jih ponuja poglobljeni intervju. Na koncu se posveti tudi posledicam uporabe jezikovnih prevajalcev za etnografsko delo in interpretativno raziskovanje.

Ključne besede: večprizoriščna etnografija, poglobljeni intervju, transnacionalizem, prevajanje, refleksivnost

Avtor v prispevku predstavlja uporabo etnografske metode in poglobljenega narativnega intervjuja na več lokacijah pri raziskovanju transnacionalnih migracij med Bangladešem in Italijo. Izhajajoč iz sayadovske perspektive preučuje načine dostopanja do transnacionalnega raziskovalnega polja, dinamiko anticipatorne socializacije pri intervjuju v transnacionalnem prostoru ter možnosti za kolektivno sociološko samoanalizo in konstrukcijo družinskega spomina, ki jih ponuja poglobljeni intervju. Na koncu se posveti tudi posledicam uporabe jezikovnih prevajalcev za etnografsko delo in interpretativno raziskovanje.

Ključne besede: večprizoriščna etnografija, poglobljeni intervju, transnacionalizem, prevajanje, refleksivnost

Z izseljevanjem mladih, ki so vse bolj izobraženi, se je v zadnjih letih okrepil javni diskurz o begu možganov. Avtorice v članku osvetljujejo stanje na področju izseljevanja najvišje izobraženih v Sloveniji in s statističnimi podatki prikažejo njihovo migracijsko dinamiko v zadnjih desetih letih. S kratkim pregledom rezultatov raziskav od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej primerjamo današnjo situacijo z razmerami v preteklosti. Z rezultati najnovejše opravljene raziskave na temo bega možganov predstavimo, kako na razloge za odhod iz Slovenije, možnosti za vrnitev in mednarodno sodelovanje gledajo tisti, ki danes živijo v tujini ali pa so se iz tujine vrnili v Slovenijo.

Ključne besede: kroženje znanja, kroženje možganov, beg možganov, mobilnost, doktor znanosti

Z izseljevanjem mladih, ki so vse bolj izobraženi, se je v zadnjih letih okrepil javni diskurz o begu možganov. Avtorice v članku osvetljujejo stanje na področju izseljevanja najvišje izobraženih v Sloveniji in s statističnimi podatki prikažejo njihovo migracijsko dinamiko v zadnjih desetih letih. S kratkim pregledom rezultatov raziskav od šestdesetih let dvajsetega stoletja naprej primerjamo današnjo situacijo z razmerami v preteklosti. Z rezultati najnovejše opravljene raziskave na temo bega možganov predstavimo, kako na razloge za odhod iz Slovenije, možnosti za vrnitev in mednarodno sodelovanje gledajo tisti, ki danes živijo v tujini ali pa so se iz tujine vrnili v Slovenijo.

Ključne besede: kroženje znanja, kroženje možganov, beg možganov, mobilnost, doktor znanosti

Avtorja v prispevku obravnavata delovanje Johna Blatnika, ameriškega kongresnika slovenskega porekla v predstavniškem domu, med letoma 1963 in 1964, ko so sprejemali temeljni zakonski predlog o državljanskih pravicah, ki je odpravil formalno diskriminacijo temnopoltih Američanov. V prispevku je povzeta korespondenca med Blatnikom in volivci 8. kongresnega okraja v Minnesoti, kjer je živelo veliko slovenskih Američanov. Avtorja na kratko povzameta tudi zgodovino rasne diskriminacije v ZDA.

Ključne besede: zakon o državljanskih pravicah, predstavniški dom, peticija za odpoklic, odbor za poslovnik, obstrukcija

Avtorja v prispevku obravnavata delovanje Johna Blatnika, ameriškega kongresnika slovenskega porekla v predstavniškem domu, med letoma 1963 in 1964, ko so sprejemali temeljni zakonski predlog o državljanskih pravicah, ki je odpravil formalno diskriminacijo temnopoltih Američanov. V prispevku je povzeta korespondenca med Blatnikom in volivci 8. kongresnega okraja v Minnesoti, kjer je živelo veliko slovenskih Američanov. Avtorja na kratko povzameta tudi zgodovino rasne diskriminacije v ZDA.

Ključne besede: zakon o državljanskih pravicah, predstavniški dom, peticija za odpoklic, odbor za poslovnik, obstrukcija

V delovno intenzivnem sektorju, kot je kmetijstvo, so varnostna in zdravstvena tveganja visoka. Posebej izrazita so za delavce migrante v kmetijstvu, zaradi česar so bili razviti različni programi, povezani z njihovimi specifičnimi potrebami. Avtorici v prispevku z dvajsetimi polstrukturiranimi intervjuji s strokovnjaki na področju zdravja in varnosti ter raziskovalci, ki se ukvarjajo s temi temami v štirih zveznih državah ZDA, pokažeta, da na migrante v kmetijstvu negativno vplivajo zlasti negotov ali nedokumentiran pravni status, slabi delovni in življenjski pogoji ter neustrezen dostop do podpornih storitev. Izpostavljen je bil pomen vzpostavitve skupnosti delavcev migrantov v kmetijstvu ter neposrednega dela s to skupino.
Ključne besede: delavci migranti v kmetijstvu, kmetijstvo, stiske, duševnozdravje, programi podpore

V delovno intenzivnem sektorju, kot je kmetijstvo, so varnostna in zdravstvena tveganja visoka. Posebej izrazita so za delavce migrante v kmetijstvu, zaradi česar so bili razviti različni programi, povezani z njihovimi specifičnimi potrebami. Avtorici v prispevku z dvajsetimi polstrukturiranimi intervjuji s strokovnjaki na področju zdravja in varnosti ter raziskovalci, ki se ukvarjajo s temi temami v štirih zveznih državah ZDA, pokažeta, da na migrante v kmetijstvu negativno vplivajo zlasti negotov ali nedokumentiran pravni status, slabi delovni in življenjski pogoji ter neustrezen dostop do podpornih storitev. Izpostavljen je bil pomen vzpostavitve skupnosti delavcev migrantov v kmetijstvu ter neposrednega dela s to skupino.
Ključne besede: delavci migranti v kmetijstvu, kmetijstvo, stiske, duševnozdravje, programi podpore

Avtorica v članku preučuje trenutno stanje na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore prisilno razseljenim osebam, ki prebivajo v Sloveniji. Prisilno razseljene osebe predstavljajo marginalizirano skupino, ki potrebuje posebno pozornost in podporo v medkulturnem okolju. V študiji je zbrala informacije s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petnajstimi strokovnjakinjami, ki delajo s prisilno razseljenimi osebami. Ugotovitve zajemajo posebnosti, aktualne probleme in možne izboljšave na tem področju, pri čemer so navedeni tudi primeri dobrih praks. Izpostavljajo pomen opolnomočenja v medkulturnem kontekstu in razkrivajo potencialne izzive, povezane z nezainteresiranostjo države in neustrezno finančno podporo za potrebne storitve.

Ključne besede: duševno zdravje, psihosocialna podpora, prisilna razselitev, jezik, medkulturna mediacija

Avtorica v članku preučuje trenutno stanje na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore prisilno razseljenim osebam, ki prebivajo v Sloveniji. Prisilno razseljene osebe predstavljajo marginalizirano skupino, ki potrebuje posebno pozornost in podporo v medkulturnem okolju. V študiji je zbrala informacije s pomočjo polstrukturiranih intervjujev s petnajstimi strokovnjakinjami, ki delajo s prisilno razseljenimi osebami. Ugotovitve zajemajo posebnosti, aktualne probleme in možne izboljšave na tem področju, pri čemer so navedeni tudi primeri dobrih praks. Izpostavljajo pomen opolnomočenja v medkulturnem kontekstu in razkrivajo potencialne izzive, povezane z nezainteresiranostjo države in neustrezno finančno podporo za potrebne storitve.

Ključne besede: duševno zdravje, psihosocialna podpora, prisilna razselitev, jezik, medkulturna mediacija