Avtorji v prispevku predstavijo izvirno kvalitativno analizo vpliva sodobnih trendov na področju delovnih migracij na izobraževalni sistem v Ukrajini. Medtem ko so gospodarski in politični vplivi ukrajinskih migracij predmet analize številnih raziskav, jih le malo proučuje njihov vpliv na izobraževalne procese v državi. Ta študija s podrobno analizo motivov migrantov, zlasti njihove želje po financiranju kakovostnega izobraževanja za svoje otroke, zapolnjujejo to vrzel. Avtorji si z osvetlitvijo teh premalo raziskanih povezave želijo prispevati k izobraževalnim politikam in partnerstvom, ki bodo izkoriščali razvojni potencial migracij in hkrati zmanjšali tveganje bega možganov.
Ključne besede: migracije, demografija Ukrajine, izobraževalne ustanove, sociološki dejavniki preseljevanja, sociografija

Avtorji v prispevku predstavijo izvirno kvalitativno analizo vpliva sodobnih trendov na področju delovnih migracij na izobraževalni sistem v Ukrajini. Medtem ko so gospodarski in politični vplivi ukrajinskih migracij predmet analize številnih raziskav, jih le malo proučuje njihov vpliv na izobraževalne procese v državi. Ta študija s podrobno analizo motivov migrantov, zlasti njihove želje po financiranju kakovostnega izobraževanja za svoje otroke, zapolnjujejo to vrzel. Avtorji si z osvetlitvijo teh premalo raziskanih povezave želijo prispevati k izobraževalnim politikam in partnerstvom, ki bodo izkoriščali razvojni potencial migracij in hkrati zmanjšali tveganje bega možganov.
Ključne besede: migracije, demografija Ukrajine, izobraževalne ustanove, sociološki dejavniki preseljevanja, sociografija

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Monografija slovenskega zgodovinarja Gregorja Antoličiča je prva na Slovenskem,ki pod drobnogled jemlje življenje Maksimilijana Habsburškega, najbolj znanega potem, da je v 60. letih 19. stoletja prevzel mehiški prestol. Zgodbo o Maksimiljanovimehiški avanturi sicer najdemo že v znanem stripu Meksikajnarji Zorana Smiljanića,njegovo življenjsko ozadje pa predstavljata tudi romana Prikazen iz Rovenske DragaJančarja in Maks Dimitrija Rupla. Te romaneskne upodobitve je Antoličič v svojimonografiji nadgradil z zgodovinsko analizo in povzel tudi tiste epizode Maksimilijanovegaživljenja, ki slovenskemu bralcu niso tako znane. Pri tem si je pomagals sistematičnim študijem arhivskega gradiva, pri čemer, razumljivo, prednjačijo viriiz avstrijskega prostora, ter s širokim naborom literature. Monografija je zastavljenaklasično in v osmih poglavjih prikazuje najpomembnejše etape Maksimilijanovegaživljenja. Za slovenskega bralca, ki brata Franca Jožefa povezuje zlasti s potjo prostovoljcevv mehiško vojsko, je še posebej zanimivo, da je posebno poglavje posvečenoprav odpravi »meksikajnarjev«.

Monografija slovenskega zgodovinarja Gregorja Antoličiča je prva na Slovenskem,ki pod drobnogled jemlje življenje Maksimilijana Habsburškega, najbolj znanega potem, da je v 60. letih 19. stoletja prevzel mehiški prestol. Zgodbo o Maksimiljanovimehiški avanturi sicer najdemo že v znanem stripu Meksikajnarji Zorana Smiljanića,njegovo življenjsko ozadje pa predstavljata tudi romana Prikazen iz Rovenske DragaJančarja in Maks Dimitrija Rupla. Te romaneskne upodobitve je Antoličič v svojimonografiji nadgradil z zgodovinsko analizo in povzel tudi tiste epizode Maksimilijanovegaživljenja, ki slovenskemu bralcu niso tako znane. Pri tem si je pomagals sistematičnim študijem arhivskega gradiva, pri čemer, razumljivo, prednjačijo viriiz avstrijskega prostora, ter s širokim naborom literature. Monografija je zastavljenaklasično in v osmih poglavjih prikazuje najpomembnejše etape Maksimilijanovegaživljenja. Za slovenskega bralca, ki brata Franca Jožefa povezuje zlasti s potjo prostovoljcevv mehiško vojsko, je še posebej zanimivo, da je posebno poglavje posvečenoprav odpravi »meksikajnarjev«.

Avtorica obravnava zgodovinski primer prisilnih migracij, ki je sicer dobro dokumentiran v nacionalnih migracijskih študijah, a še vedno nimamo natančnejšega vpogleda v pogoje vstopa za slovenske povojne begunce in kasnejše priseljence v Argentini. V članku so v ospredju položaj in izkušnje posameznika z orisom begunske poti Bare Remec od njenega bega maja 1945 do naselitve v Argentini leta 1948. Subjektivna izkušnja je postavljena nasproti uradni argentinski priseljenski politiki tistega časa, zlasti z vidika pogojev prihoda in naselitve. V ospredju analize so politični, ideološki in verski dejavniki, pa tudi osrednji politični odločevalec tistega časa v Argentini, Juan D. Peron.
Ključne besede: begunci, imigracijska politika, Argentina, begunska taborišča, slovenska diaspora

Avtorica obravnava zgodovinski primer prisilnih migracij, ki je sicer dobro dokumentiran v nacionalnih migracijskih študijah, a še vedno nimamo natančnejšega vpogleda v pogoje vstopa za slovenske povojne begunce in kasnejše priseljence v Argentini. V članku so v ospredju položaj in izkušnje posameznika z orisom begunske poti Bare Remec od njenega bega maja 1945 do naselitve v Argentini leta 1948. Subjektivna izkušnja je postavljena nasproti uradni argentinski priseljenski politiki tistega časa, zlasti z vidika pogojev prihoda in naselitve. V ospredju analize so politični, ideološki in verski dejavniki, pa tudi osrednji politični odločevalec tistega časa v Argentini, Juan D. Peron.
Ključne besede: begunci, imigracijska politika, Argentina, begunska taborišča, slovenska diaspora