Avtor v prispevku analizira, ali novi pakt o migracijah in azilu zlasti prek uredbe oupravljanju azila in migracij (angl. Asylum and Migration Management Regulation –AMMR) omogoča učinkovitejšo uresničitev načela solidarnosti iz 80. člena Pogodbeo delovanju Evropske unije. Osredotoča se na novi solidarnostni mehanizem, zlastiletni solidarnostni fond, oblike solidarnostnih prispevkov in postopek premestitve,ter opozarja na njihove normativne in praktične pomanjkljivosti. Čeprav ureditevpomeni pomemben premik od ad hoc rešitev, avtor ugotavlja, da ohranitev dublinskelogike, široka diskrecija držav članic ter omejen institucionalni nadzor zmanjšujejomožnosti za resnično pravično delitev odgovornosti v praksi.
KLJUČNE BESEDE: solidarnost, azilna politika EU, AMMR, dublinski sistem, pakt omigracijah in azilu

Avtor v prispevku analizira, ali novi pakt o migracijah in azilu zlasti prek uredbe oupravljanju azila in migracij (angl. Asylum and Migration Management Regulation –AMMR) omogoča učinkovitejšo uresničitev načela solidarnosti iz 80. člena Pogodbeo delovanju Evropske unije. Osredotoča se na novi solidarnostni mehanizem, zlastiletni solidarnostni fond, oblike solidarnostnih prispevkov in postopek premestitve,ter opozarja na njihove normativne in praktične pomanjkljivosti. Čeprav ureditevpomeni pomemben premik od ad hoc rešitev, avtor ugotavlja, da ohranitev dublinskelogike, široka diskrecija držav članic ter omejen institucionalni nadzor zmanjšujejomožnosti za resnično pravično delitev odgovornosti v praksi.
KLJUČNE BESEDE: solidarnost, azilna politika EU, AMMR, dublinski sistem, pakt omigracijah in azilu

Edini znanstveni inštitut v Sloveniji, ki se z raziskovalno dejavnostjo, pedagoškimdelom in prenosom znanstvenih spoznanj v prakso od ustanovitve do danes v celotiposveča tematiki mednarodnih migracij, letos praznuje štiridesetletnico priključitvek Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU. Pod drugačnim imenom je pred tem,tako kot večina današnjih inštitutov ZRC SAZU, deloval neposredno pri Slovenskiakademiji znanosti in umetnosti. Z ustanovitvijo ZRC SAZU leta 1981 in njegovimnaglim razvojem v naslednjih letih pa so bili izpolnjeni pogoji, da se je leta 1986kot zadnji inštitut SAZU priključil tej danes mednarodno prepoznavni znanstveniustanovi še tedanji Inštitut za izseljenstvo SAZU, ustanovljen komaj štiri leta prej. Ačeprav zgodovina današnjega Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije (ISIM)sega še nekoliko dlje v preteklost, v šestdeseta leta 20. stoletja, prav leto 1986 predstavljanajpomembnejšo prelomnico v njegovem delovanju.

Edini znanstveni inštitut v Sloveniji, ki se z raziskovalno dejavnostjo, pedagoškimdelom in prenosom znanstvenih spoznanj v prakso od ustanovitve do danes v celotiposveča tematiki mednarodnih migracij, letos praznuje štiridesetletnico priključitvek Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU. Pod drugačnim imenom je pred tem,tako kot večina današnjih inštitutov ZRC SAZU, deloval neposredno pri Slovenskiakademiji znanosti in umetnosti. Z ustanovitvijo ZRC SAZU leta 1981 in njegovimnaglim razvojem v naslednjih letih pa so bili izpolnjeni pogoji, da se je leta 1986kot zadnji inštitut SAZU priključil tej danes mednarodno prepoznavni znanstveniustanovi še tedanji Inštitut za izseljenstvo SAZU, ustanovljen komaj štiri leta prej. Ačeprav zgodovina današnjega Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije (ISIM)sega še nekoliko dlje v preteklost, v šestdeseta leta 20. stoletja, prav leto 1986 predstavljanajpomembnejšo prelomnico v njegovem delovanju.

Avtorica v prispevku raziskuje, kako je prihod delovne sile, zlasti slovenskega prebivalstva, vplival na večetnično strukturo Pulja ter prispeval k njegovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Že sama gradnja Pomorskega arsenala v Pulju sredi 19. stoletja je pomenila prelomnico v urbanem, demografskem in etničnem razvoju mesta. Besedilo ponuja tudi primerjalni vpogled v današnje migracijske vzorce in v aktualno prisotnost slovenskega etnosa v Pulju ter poudarja kontinuiteto temeljnih vprašanj integracije, etnične in kulturne identitete ter prostorske simbolike.
Ključne besede: Pulj, Slovenci, Arsenal, migracije, etnične manjšine

Avtorica v prispevku raziskuje, kako je prihod delovne sile, zlasti slovenskega prebivalstva, vplival na večetnično strukturo Pulja ter prispeval k njegovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Že sama gradnja Pomorskega arsenala v Pulju sredi 19. stoletja je pomenila prelomnico v urbanem, demografskem in etničnem razvoju mesta. Besedilo ponuja tudi primerjalni vpogled v današnje migracijske vzorce in v aktualno prisotnost slovenskega etnosa v Pulju ter poudarja kontinuiteto temeljnih vprašanj integracije, etnične in kulturne identitete ter prostorske simbolike.
Ključne besede: Pulj, Slovenci, Arsenal, migracije, etnične manjšine

Namen prispevka je na konceptualni osnovi, utemeljeni na teoriji segmentirane asimilacije, da je mogočih več načinov, na katere se lahko različne generacije manjšinskih skupnosti vključijo v družbo države priseljevanja, ugotoviti, ali so pri integraciji Hrvatov v Sloveniji prisotne medgeneracijske razlike. Rezultati raziskave, izvedene leta 2022 (N=300), so na podlagi samorefleksije sodelujočih glede lastne percepcije integracije s strukturnega, kulturnega, interakcijskega in identifikacijskega vidika potrdili obstoj medgeneracijskih razlik.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, medgeneracijske razlike pri integraciji, teorija segmentirane asimilacije, kvantitativna raziskava

Namen prispevka je na konceptualni osnovi, utemeljeni na teoriji segmentirane asimilacije, da je mogočih več načinov, na katere se lahko različne generacije manjšinskih skupnosti vključijo v družbo države priseljevanja, ugotoviti, ali so pri integraciji Hrvatov v Sloveniji prisotne medgeneracijske razlike. Rezultati raziskave, izvedene leta 2022 (N=300), so na podlagi samorefleksije sodelujočih glede lastne percepcije integracije s strukturnega, kulturnega, interakcijskega in identifikacijskega vidika potrdili obstoj medgeneracijskih razlik.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, medgeneracijske razlike pri integraciji, teorija segmentirane asimilacije, kvantitativna raziskava

Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.
Ključne besede: narodna identiteta, vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, slovenski migranti, Jugoslavija

Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.
Ključne besede: narodna identiteta, vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, slovenski migranti, Jugoslavija