Naključno, a s kančkom simbolike, jubilejna številka revije Dve domovini / Two Homelands prinaša tematski sklop na temo duševnega zdravja in migracij. Na prvi pogled obrobna tema je v današnjem svetu nenadnih sprememb in stresnih situacij, ki zahtevajo skrajno prilagajanje migrantk in migrantov in z migracijami označenih skupnosti, zelo aktualna in nujno potrebna znanstvene obravnave. Gostujoča urednica Sanja Cukut Krilić (ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut) je izbrala pet člankov, ki z različnih tematskih, metodoloških, epistemoloških in disciplinarnih zornih kotov naslavljajo duševno zdravje migrantk in migrantov. V uvodniku v tematski sklop je urednica sistematično nanizala, zakaj so tovrstne teme za raziskovalke in raziskovalce v družboslovju in humanistiki vse bolj družbeno aktualne, pereče in tudi privlačne.

Naključno, a s kančkom simbolike, jubilejna številka revije Dve domovini / Two Homelands prinaša tematski sklop na temo duševnega zdravja in migracij. Na prvi pogled obrobna tema je v današnjem svetu nenadnih sprememb in stresnih situacij, ki zahtevajo skrajno prilagajanje migrantk in migrantov in z migracijami označenih skupnosti, zelo aktualna in nujno potrebna znanstvene obravnave. Gostujoča urednica Sanja Cukut Krilić (ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut) je izbrala pet člankov, ki z različnih tematskih, metodoloških, epistemoloških in disciplinarnih zornih kotov naslavljajo duševno zdravje migrantk in migrantov. V uvodniku v tematski sklop je urednica sistematično nanizala, zakaj so tovrstne teme za raziskovalke in raziskovalce v družboslovju in humanistiki vse bolj družbeno aktualne, pereče in tudi privlačne.

Pričujoče besedilo osvetli postmigracijsko estetiko skozi prizmo koncepta »postmigracije« in analizo avtofikcijskih pristopov, posebej pripovednega delovanja (angl. narrative agency), v romanu Zakaj ne pišem (2021) avtorice Dijane Matković in v izbranih vizualnih delih umetnice Anne Ehrenstein. S predlogom pojma »metapripovedne nadidentifikacije« kot kritičnega poistovetenja z od zunaj vsiljenimi kategorijami besedilo pokaže, kako avtorici skozi pripovedno delovanje kritizirata družbeno konstrukcijo »pristnosti« in s tem produkcijo družbenih razlik ter artikulirata odpor proti hegemonialni dihotomni predstavi družbe, zaradi katere nekateri vsled razreda, kraja rojstva (staršev), etnije, narodnosti, rase in spola »pripadamo«, drugi pa (p)ostanemo »tujci«.
Ključne besede: postmigracijska estetika, avtofikcija, pripovedno delovanje, metapripovedna nadidentifikacija, Dijana Matković, Anna Ehrenstein

Pričujoče besedilo osvetli postmigracijsko estetiko skozi prizmo koncepta »postmigracije« in analizo avtofikcijskih pristopov, posebej pripovednega delovanja (angl. narrative agency), v romanu Zakaj ne pišem (2021) avtorice Dijane Matković in v izbranih vizualnih delih umetnice Anne Ehrenstein. S predlogom pojma »metapripovedne nadidentifikacije« kot kritičnega poistovetenja z od zunaj vsiljenimi kategorijami besedilo pokaže, kako avtorici skozi pripovedno delovanje kritizirata družbeno konstrukcijo »pristnosti« in s tem produkcijo družbenih razlik ter artikulirata odpor proti hegemonialni dihotomni predstavi družbe, zaradi katere nekateri vsled razreda, kraja rojstva (staršev), etnije, narodnosti, rase in spola »pripadamo«, drugi pa (p)ostanemo »tujci«.
Ključne besede: postmigracijska estetika, avtofikcija, pripovedno delovanje, metapripovedna nadidentifikacija, Dijana Matković, Anna Ehrenstein

Avtor v članku proučuje komunikacijska razmerja na Twitterju v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji. Izhajajoč iz analize socialnih omrežij in kritičnih študijev diskurza ugotavlja, da ima omrežje, ki predstavlja »levo« politično opcijo, največ članov, »desno« politično omrežje pa je bilo najvplivnejše in najdejavnejše. Med najvplivnejšimi uporabniki omrežja so politična elita, množični mediji, novinarji in javno znane osebe. Večina objav vsebuje diskriminatorni diskurz s poudarkom na varnostnem razumevanju migracij. Raziskava je pomembna zato, ker gre za enega redkih in razmeroma celovitih vpogledov v digitalno spletno migracijsko razpravo v Sloveniji.
Ključne besede: migrantska »kriza«, Twitter, analiza socialnih omrežij, kritični študiji diskurza, »desno« usmerjeni akterji

Avtor v članku proučuje komunikacijska razmerja na Twitterju v obdobju migrantske »krize« 2015–2016 v Sloveniji. Izhajajoč iz analize socialnih omrežij in kritičnih študijev diskurza ugotavlja, da ima omrežje, ki predstavlja »levo« politično opcijo, največ članov, »desno« politično omrežje pa je bilo najvplivnejše in najdejavnejše. Med najvplivnejšimi uporabniki omrežja so politična elita, množični mediji, novinarji in javno znane osebe. Večina objav vsebuje diskriminatorni diskurz s poudarkom na varnostnem razumevanju migracij. Raziskava je pomembna zato, ker gre za enega redkih in razmeroma celovitih vpogledov v digitalno spletno migracijsko razpravo v Sloveniji.
Ključne besede: migrantska »kriza«, Twitter, analiza socialnih omrežij, kritični študiji diskurza, »desno« usmerjeni akterji

V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).
Ključne besede: slovenski izseljenci v ZDA, slovarji, priročniki, učenje angleščine, prilagajanje novemu kulturnemu okolju

V članku je na kratko predstavljena zgodovina slovenskega priseljevanja v ZDA. Sledi analiza šestih slovarjev in priročnikov, objavljenih med letoma 1895 in 1919, ki so bili slovenskim izseljencem v ZDA v pomoč pri učenju in razumevanju angleščine ter pri prilagajanju novemu kulturnemu okolju. Avtorice v raziskavi ugotavljajo, katere vrste informacij so bile izseljencem na voljo v preučevanih slovarjih in priročnikih (npr. razlaga izgovora angleških besed, razlaga angleške slovnice, koristni pogosti komunikacijski obrazci, navodila za naturalizacijo, pojasnila o poimenovanju in vrednosti ameriških kovancev in bankovcev, različni oglasi).
Ključne besede: slovenski izseljenci v ZDA, slovarji, priročniki, učenje angleščine, prilagajanje novemu kulturnemu okolju

Sodobne nogometne reprezentance odražajo številne migracijske procese. Avtorja se v raziskavi osredotočata na sestavljanje nogometnih reprezentanc, primere selitev nogometašev v druge reprezentance ter spremembe mednarodnih pravil (državljanstvo zaradi razlogov na področju športa, možnosti za igranje v reprezentanci). Analiza primerov nogometašev, ki so se odločili za igranje za državo, ki ni njihova matična država, kaže, da se nogometaši odločajo različno, najpogosteje pa si izberejo igranje za državo, iz katere prihajajo njihovi starši. Rezultati raziskave prispevajo k študijam pridobivanja privilegiranega in oportunega državljanstva, k teorijam integracije ter k študijam migracij elit.
Ključne besede: državljanstvo, športno državljanstvo, člani nogometnih reprezentanc, pravica do izbire reprezentance, privilegirano državljanstvo

Sodobne nogometne reprezentance odražajo številne migracijske procese. Avtorja se v raziskavi osredotočata na sestavljanje nogometnih reprezentanc, primere selitev nogometašev v druge reprezentance ter spremembe mednarodnih pravil (državljanstvo zaradi razlogov na področju športa, možnosti za igranje v reprezentanci). Analiza primerov nogometašev, ki so se odločili za igranje za državo, ki ni njihova matična država, kaže, da se nogometaši odločajo različno, najpogosteje pa si izberejo igranje za državo, iz katere prihajajo njihovi starši. Rezultati raziskave prispevajo k študijam pridobivanja privilegiranega in oportunega državljanstva, k teorijam integracije ter k študijam migracij elit.
Ključne besede: državljanstvo, športno državljanstvo, člani nogometnih reprezentanc, pravica do izbire reprezentance, privilegirano državljanstvo