Konceptualni okviri integracije so se premaknili od enosmerne k dvosmerni integraciji, pri čemer se osredotočajo na vse prebivalce v procesih integracije. Avtorica se v prispevku zavzema za konceptualni okvir za »večsmerno integracijo« (angl. multi-way integration, MUWI), ki se izrecno osredotoča na mnogovrstne identitete prebivalcev in njihovo presečnost, z namenom večje povezanosti in medsebojnega razumevanja med vsemi prebivalci. Pri tem obravnava tudi dejavnike, ki vplivajo na to povezanost, vključno z družbenimi strukturami, socialnimi mehanizmi, artefakti in okoljem. Navedene dimenzije in medsebojne povezave niso pomembne le za raziskovanje procesov integracije, temveč tudi za vzpostavljanje učinkovitih strategij integracije.
Ključne besede: povezanost, migracije, socialni mehanizmi, artefakti, strukture, okolja

Konceptualni okviri integracije so se premaknili od enosmerne k dvosmerni integraciji, pri čemer se osredotočajo na vse prebivalce v procesih integracije. Avtorica se v prispevku zavzema za konceptualni okvir za »večsmerno integracijo« (angl. multi-way integration, MUWI), ki se izrecno osredotoča na mnogovrstne identitete prebivalcev in njihovo presečnost, z namenom večje povezanosti in medsebojnega razumevanja med vsemi prebivalci. Pri tem obravnava tudi dejavnike, ki vplivajo na to povezanost, vključno z družbenimi strukturami, socialnimi mehanizmi, artefakti in okoljem. Navedene dimenzije in medsebojne povezave niso pomembne le za raziskovanje procesov integracije, temveč tudi za vzpostavljanje učinkovitih strategij integracije.
Ključne besede: povezanost, migracije, socialni mehanizmi, artefakti, strukture, okolja

Avtor v prispevku predstavi analizo priseljevanja v Slovenijo iz in preko držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Izhodiščno ogrodje analize predstavlja eklektični model teorije migracij, ki vključuje sintezo in nadgradnjo obstoječih migracijskih teorij. V središče modela avtor postavi teorijo svetovnih sistemov, ki jo nato nadgradi z ugotovitvami drugih ključnih teorij migracij. S pomočjo analize statističnih podatkov, intervjujev/pogovorov s strokovnjaki in praktiki v Sloveniji in BiH ter sodelovanja v skupini za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij avtor preveri ugotovitve eklektičnega modela na primeru priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) nekdanje SFRJ.
Ključne besede: eklektični model teorije migracij, SFRJ, Slovenija, teorija migracij

Avtor v prispevku predstavi analizo priseljevanja v Slovenijo iz in preko držav na ozemlju nekdanje SFRJ. Izhodiščno ogrodje analize predstavlja eklektični model teorije migracij, ki vključuje sintezo in nadgradnjo obstoječih migracijskih teorij. V središče modela avtor postavi teorijo svetovnih sistemov, ki jo nato nadgradi z ugotovitvami drugih ključnih teorij migracij. S pomočjo analize statističnih podatkov, intervjujev/pogovorov s strokovnjaki in praktiki v Sloveniji in BiH ter sodelovanja v skupini za pripravo Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij avtor preveri ugotovitve eklektičnega modela na primeru priseljevanja v Slovenijo iz (in preko) nekdanje SFRJ.
Ključne besede: eklektični model teorije migracij, SFRJ, Slovenija, teorija migracij

Migracijske izkušnje v preteklosti so pogosto ustvarjale finančne tokove, povezane z denarnimi nakazili ali repatriacijo kapitala, katerih glavni trg je bil zasebni gradbeni sektor. Običajno je šlo za gradnjo stanovanj, s katero naj bi se zaključil konservativni projekt povratka v domovino in ki bi simbolizirala uspešno osebno kariero. Avtorja v prispevku na podlagi dveh nepremičninskih projektov, izvedenih v dveh švicarskih mestih, pokažeta, kako sta dve osebi z migrantskimi izkušnjami od sredine 19. stoletja dalje uporabljali gradbeništvo kot podjetniško strategijo, ki je temeljila na ravnovesju med človekoljubnim idealizmom in špekulativno logiko.
Ključne besede: povratništvo, povzročeno izseljevanje, gradbeništvo, naložbe v nepremičnine, dobrodelnost

Migracijske izkušnje v preteklosti so pogosto ustvarjale finančne tokove, povezane z denarnimi nakazili ali repatriacijo kapitala, katerih glavni trg je bil zasebni gradbeni sektor. Običajno je šlo za gradnjo stanovanj, s katero naj bi se zaključil konservativni projekt povratka v domovino in ki bi simbolizirala uspešno osebno kariero. Avtorja v prispevku na podlagi dveh nepremičninskih projektov, izvedenih v dveh švicarskih mestih, pokažeta, kako sta dve osebi z migrantskimi izkušnjami od sredine 19. stoletja dalje uporabljali gradbeništvo kot podjetniško strategijo, ki je temeljila na ravnovesju med človekoljubnim idealizmom in špekulativno logiko.
Ključne besede: povratništvo, povzročeno izseljevanje, gradbeništvo, naložbe v nepremičnine, dobrodelnost

Avtor v prispevku obravnava učinke emigracije skozi altruistično in redistributivno uporabo remitenc, ki so jih emigranti pošiljali domov, ter zaslužkov, ki so jih prinašali domov. Na primerih altruističnih in redistributivnih mehanizmov raziskuje vlogo družinskih strategij in procesov podružabljanja z javnim upravljanjem volil in beneficijev. Pri tem se osredotoča na testamentarna volila in cerkvene beneficije, ki so jih emigranti ustanovili v svojih krajih izvora v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem.
Ključne besede: učinki emigracije, altruizem, dobrodelnost, filantropija, družina

Avtor v prispevku obravnava učinke emigracije skozi altruistično in redistributivno uporabo remitenc, ki so jih emigranti pošiljali domov, ter zaslužkov, ki so jih prinašali domov. Na primerih altruističnih in redistributivnih mehanizmov raziskuje vlogo družinskih strategij in procesov podružabljanja z javnim upravljanjem volil in beneficijev. Pri tem se osredotoča na testamentarna volila in cerkvene beneficije, ki so jih emigranti ustanovili v svojih krajih izvora v italijanski Švici med 18. in 19. stoletjem.
Ključne besede: učinki emigracije, altruizem, dobrodelnost, filantropija, družina

Avtorici v prispevku obravnavata izseljevanje iz alpskega okraja Gornji Grad med koncem 19. in začetkom 20. stoletja s poudarkom na prepletu okoljskih omejitev in človekovega delovanja. Analizirata, kako so dedni običaji in poročne navade, sečnja in splavarjenje lesa ter migracije delovali kot prilagoditveni odzivi na okoljske omejitve in hkrati kot element gospodarske diverzifikacije. Predstavita tudi povratne učinke migracij na domačo skupnost preko finančnih, in socialnih transferjev.
Ključne besede: alpske skupnosti, Gornji Grad, migracije, integrirana kmečka ekonomija, denarni in socialni transferji

Avtorici v prispevku obravnavata izseljevanje iz alpskega okraja Gornji Grad med koncem 19. in začetkom 20. stoletja s poudarkom na prepletu okoljskih omejitev in človekovega delovanja. Analizirata, kako so dedni običaji in poročne navade, sečnja in splavarjenje lesa ter migracije delovali kot prilagoditveni odzivi na okoljske omejitve in hkrati kot element gospodarske diverzifikacije. Predstavita tudi povratne učinke migracij na domačo skupnost preko finančnih, in socialnih transferjev.
Ključne besede: alpske skupnosti, Gornji Grad, migracije, integrirana kmečka ekonomija, denarni in socialni transferji