47 / 2018

Judita Peterlin

Integracija Slovencev iz Argentine v nostalgično deželo prednikov in slovensko delovno okolje

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb

47 / 2018

Judita Peterlin

Integracija Slovencev iz Argentine v nostalgično deželo prednikov in slovensko delovno okolje

Avtorica v članku, ki je utemeljen na kvalitativni raziskovalni metodi, identificira ključne izzive, s katerimi se ljudje slovenskih korenin po nastanitvi v Sloveniji soočajo tako na osebni kot profesionalni ravni. Še zlasti se posveča njihovim težavam pri zaposlovanju in na delovnih mestih, utemelji pa tudi prednosti, ki jih njihova integracija vnaša v slovensko delovno okolje. Na koncu podaja priporočila za ustvarjanje učinkovitih sinergij med argentinskimi Slovenci in slovenskimi zaposlovalci. KLJUČNE BESEDE: Slovenci, trg dela, kultura organizacije, migracija, management sprememb

47 / 2018

Julia Candellero, Soledad Ayelén Horst, Leandro Rossano Sukich

Slovensko izseljevanje v Argentino v komunikološki perspektivi: Slovensko podporno društvo v Cordobi

Avtorji v članku obravnavajo slovensko imigracijo v argentinsko Cordobo v 20. stoletju ter razvoj pod takratno mutualistično paradigmo ustanovljenih institucij. Predstavijo študijo odnosa med organizacijsko kulturo ter notranjo komunikacijo Slovenskega podpornega društva iz Cordobe, leta 1940 ustanovljenega iz želje po etničnem mutualizmu s ciljem ohranitve slovenske identitete. Diagnoza odnosov je pokazala vpliv političnih sprememb na doseganje korporativnih ciljev. Odnos med podsistemi je vzpostavil močno, a hkrati konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenska imigracija, Argentina, etnični mutualizem, organizacijska kultura, interna komunikacija

47 / 2018

Julia Candellero, Soledad Ayelén Horst, Leandro Rossano Sukich

Slovensko izseljevanje v Argentino v komunikološki perspektivi: Slovensko podporno društvo v Cordobi

Avtorji v članku obravnavajo slovensko imigracijo v argentinsko Cordobo v 20. stoletju ter razvoj pod takratno mutualistično paradigmo ustanovljenih institucij. Predstavijo študijo odnosa med organizacijsko kulturo ter notranjo komunikacijo Slovenskega podpornega društva iz Cordobe, leta 1940 ustanovljenega iz želje po etničnem mutualizmu s ciljem ohranitve slovenske identitete. Diagnoza odnosov je pokazala vpliv političnih sprememb na doseganje korporativnih ciljev. Odnos med podsistemi je vzpostavil močno, a hkrati konservativno ter disfunkcionalno organizacijsko kulturo.
KLJUČNE BESEDE: Slovenska imigracija, Argentina, etnični mutualizem, organizacijska kultura, interna komunikacija

9 / 1998

Lev Detela

Knjižna ocena - Tone Brulc, Argentina. Založba Modrijan, d.o.o., Ljubljana 1997,228 str.

Leta 1996 v Buenos Airesu umrli Tone Brulc se je začel kot pisatelj azmeroma pozno oglašati v javnosti. Šele kot upokojenec je zmagal s črtico Obup na literarnem natečaju tržaške revij z Mladika. Tedaj se je v njem prebudila ljubezen do literarnega oblikovanja tekstov o slovenski polpreteklosti na kmečkem podeželju v nekdanji Sloveniji. Svoje zapise je prepletal s spomini na tragične dogodke med drugo svetovno vojno in z opisi tegob, ki so jih prestajali Slovenci v begunstvu in v zdomstvu. Ni pa se ustavil le pri razčlenjevanju življenja slovenskih izseljencev, temveč je pogledal tudi k Argentincem in njihovi mentaliteti.

9 / 1998

Lev Detela

Knjižna ocena - Tone Brulc, Argentina. Založba Modrijan, d.o.o., Ljubljana 1997,228 str.

Leta 1996 v Buenos Airesu umrli Tone Brulc se je začel kot pisatelj azmeroma pozno oglašati v javnosti. Šele kot upokojenec je zmagal s črtico Obup na literarnem natečaju tržaške revij z Mladika. Tedaj se je v njem prebudila ljubezen do literarnega oblikovanja tekstov o slovenski polpreteklosti na kmečkem podeželju v nekdanji Sloveniji. Svoje zapise je prepletal s spomini na tragične dogodke med drugo svetovno vojno in z opisi tegob, ki so jih prestajali Slovenci v begunstvu in v zdomstvu. Ni pa se ustavil le pri razčlenjevanju življenja slovenskih izseljencev, temveč je pogledal tudi k Argentincem in njihovi mentaliteti.

9 / 1998

Milan Likič Guček

Knjižna ocena - Peter Vodopivec in Joža Mahnič, ur., Slovenska trideseta leta: Simpozij 1995. Slovenska matica, Ljubljana 1997, 252 str.

Leta 1997 je izšel zbornik Slovenska trideseta leta z razpravami s posvetovanja z istim naslovom, ki ga je 19. in 20. septembra 1995 organizirala Slovenska matica v Ljubljani. V zborniku je objavljenih štiriindvajset prispevkov, ki prikazujejo in analizirajo življenje Slovencev v tridesetih letih tega stoletja z različnih zornih kotov: z nacionalnega, političnega, demografskega, gospodarskega, socialnega/sociološkega, ideološkega, cerkvenega in duhovnega, kulturnega, izobraževalnega, literarnozgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in muzikološkega. Posvetovanje je potrdilo oceno organizatorjev, da so bila trideseta leta našega stoletja izjemno pomembno obdobje novejše slovenske zgodovine.

9 / 1998

Milan Likič Guček

Knjižna ocena - Peter Vodopivec in Joža Mahnič, ur., Slovenska trideseta leta: Simpozij 1995. Slovenska matica, Ljubljana 1997, 252 str.

Leta 1997 je izšel zbornik Slovenska trideseta leta z razpravami s posvetovanja z istim naslovom, ki ga je 19. in 20. septembra 1995 organizirala Slovenska matica v Ljubljani. V zborniku je objavljenih štiriindvajset prispevkov, ki prikazujejo in analizirajo življenje Slovencev v tridesetih letih tega stoletja z različnih zornih kotov: z nacionalnega, političnega, demografskega, gospodarskega, socialnega/sociološkega, ideološkega, cerkvenega in duhovnega, kulturnega, izobraževalnega, literarnozgodovinskega, umetnostnozgodovinskega in muzikološkega. Posvetovanje je potrdilo oceno organizatorjev, da so bila trideseta leta našega stoletja izjemno pomembno obdobje novejše slovenske zgodovine.

9 / 1998

Marjan Drnovšek

Knjižna ocena - Polona Šega, Slovenski kostanjarji na Dunaju: Prebivalci nekdanjega velikolaškega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu (Seidlova zbirka, 19. knjiga). Dolenjska založba & Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 1997, 119 str.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.

9 / 1998

Marjan Drnovšek

Knjižna ocena - Polona Šega, Slovenski kostanjarji na Dunaju: Prebivalci nekdanjega velikolaškega okraja kot kostanjarji v cesarskem mestu (Seidlova zbirka, 19. knjiga). Dolenjska založba & Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Novo mesto 1997, 119 str.

Etnologinja Polona Šega, zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisjeZRC SAZU, je v knjižni obliki izdala diplomsko nalogo (1994) o slovenskih kostanjarjih na Dunaju. Za nalogo je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Rezultat njenega večletnega dela, k ije bilo razprto med Dolenjsko, Ljubljano in Dunajem in pri katerem je uporabila pričevanja osebnih informatorjev, arhivsko, časopisno in slikovno gradivo ter literaturo, je lepo viden v knjižici, ki nas popelje v življenje slovenskih kostanjarjev na Dunaju. To ni samo etnološka, ampak tudi zgodovinska študija, ki jo kot raziskovalec slovenskih izseljenskih gibanj z veseljem vzamem v roke z mislijo: postavljen je še en kamenček v mozaiku, ki nosi naslov Slovensko izseljenstvo. Pisana je v prijetnem jeziku, kar omogoča njeno dostopnost tudi nestrokovnjaku.