IZVLEČEK

Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1995–2009 po njihovem znanstvenem področju. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji (javnih in zasebnih) v letih 2004 in 2009. Uporaba enake metodologije, vira podatkov in vprašalnikov pri obeh anketiranjih ter visoka stopnja odziva (upoštevaje raziskovalce, zaposlene v anketiranih organizacijah, prek 66 odstotkov) so omogočili analizo trendov: primerjavo petletnega obdobja po vključitvi Slovenije v EU maja 2004 z 10-letnim obdobjem pred tem. Evidentiran letni obseg emigracije je naraščal med raziskovalci iz vseh sedmih širših znanstvenih področij (raziskovalnih ved).

KLJUČNE BESEDE: emigracija, raziskovalci, znanstveno področje, Slovenija, 1995–2009

IZVLEČEK

Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1995–2009 po njihovem znanstvenem področju. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji (javnih in zasebnih) v letih 2004 in 2009. Uporaba enake metodologije, vira podatkov in vprašalnikov pri obeh anketiranjih ter visoka stopnja odziva (upoštevaje raziskovalce, zaposlene v anketiranih organizacijah, prek 66 odstotkov) so omogočili analizo trendov: primerjavo petletnega obdobja po vključitvi Slovenije v EU maja 2004 z 10-letnim obdobjem pred tem. Evidentiran letni obseg emigracije je naraščal med raziskovalci iz vseh sedmih širših znanstvenih področij (raziskovalnih ved).

KLJUČNE BESEDE: emigracija, raziskovalci, znanstveno področje, Slovenija, 1995–2009

IZVLEČEK

Ker v obstoječi dostopni literaturi ni študije, ki bi razkrila vlogo interneta v življenju mladih priseljencev, skuša pričujoča raziskava zapolniti to raziskovalno vrzel. Intervjuji z mladostniki, ki so se rodili na območju nekdanje Jugoslavije in se v času primarne socializacije preselili v Slovenijo, so pokazali, da internet zaradi raznolike kulturne in jezikovne ponudbe, enostavne dostopnosti, interaktivnosti in anonimnosti omogoča premostitveni in povezovalni kapital, socialno opolnomočenje in možnost eksperimentiranja z identitetami.

KLJUČNE BESEDE: mladostniki, priseljenci, socialni kapital, internet, Slovenija, države nekdanje Jugo-

slavije

IZVLEČEK

Ker v obstoječi dostopni literaturi ni študije, ki bi razkrila vlogo interneta v življenju mladih priseljencev, skuša pričujoča raziskava zapolniti to raziskovalno vrzel. Intervjuji z mladostniki, ki so se rodili na območju nekdanje Jugoslavije in se v času primarne socializacije preselili v Slovenijo, so pokazali, da internet zaradi raznolike kulturne in jezikovne ponudbe, enostavne dostopnosti, interaktivnosti in anonimnosti omogoča premostitveni in povezovalni kapital, socialno opolnomočenje in možnost eksperimentiranja z identitetami.

KLJUČNE BESEDE: mladostniki, priseljenci, socialni kapital, internet, Slovenija, države nekdanje Jugo-

slavije

V zadnjih desetletjih se o medkulturni vzgoji in etnični strpnosti veliko govori in piše, ne nazadnje tudi zato, ker etnična heterogenost sodobnih evropskih družb prinaša številne izzive pri zmanjševanju predsodkov, ksenofobije in etnocentrizma. Področja večkulturnih realnosti so bila v znanstvenem pogledu že dodobra raziskana, še vedno pa ostaja nekaj aspektov, ki jim raziskovalci (še) niso namenili dovolj pozornosti. S tega vidika prispevki zbornika Children’s voices: Interethnic Violence in the School Environment dopolnjujejo obstoječo literaturo o razširjenosti medetničnega nasilja v šolskem okolju.

V zadnjih desetletjih se o medkulturni vzgoji in etnični strpnosti veliko govori in piše, ne nazadnje tudi zato, ker etnična heterogenost sodobnih evropskih družb prinaša številne izzive pri zmanjševanju predsodkov, ksenofobije in etnocentrizma. Področja večkulturnih realnosti so bila v znanstvenem pogledu že dodobra raziskana, še vedno pa ostaja nekaj aspektov, ki jim raziskovalci (še) niso namenili dovolj pozornosti. S tega vidika prispevki zbornika Children’s voices: Interethnic Violence in the School Environment dopolnjujejo obstoječo literaturo o razširjenosti medetničnega nasilja v šolskem okolju.

IZVLEČEK

V članku primerjamo nekatere vidike uspešnosti mednarodne in slovenske osnovne šole. V študijo je vključena šola iz Slovenije, ki izvaja oba programa. Med učenci iz obeh programov obstajajo statistično značilne razlike v stališčih glede kakovosti pouka, učiteljev in glede sodelovanja z vrstniki. Obe skupini učencev ugotavljata manjšo prisotnost sodelovanja z učenci iz druge skupine. V znanju učencev iz obeh programov prihaja do nekaterih opaznejših razlik, katerih statistično značilnih razlik pa ni bilo mogoče dokazati. Nekoliko podrobneje analiziramo izvajanje programa mednarodne šole. Slednji je bil pozitivno ocenjen tudi s strani staršev učencev v tem programu.

KLJUČNE BESEDE: mednarodna osnovna šola, slovenska osnovna šola, migracije, kakovost izobraževanja

IZVLEČEK

V članku primerjamo nekatere vidike uspešnosti mednarodne in slovenske osnovne šole. V študijo je vključena šola iz Slovenije, ki izvaja oba programa. Med učenci iz obeh programov obstajajo statistično značilne razlike v stališčih glede kakovosti pouka, učiteljev in glede sodelovanja z vrstniki. Obe skupini učencev ugotavljata manjšo prisotnost sodelovanja z učenci iz druge skupine. V znanju učencev iz obeh programov prihaja do nekaterih opaznejših razlik, katerih statistično značilnih razlik pa ni bilo mogoče dokazati. Nekoliko podrobneje analiziramo izvajanje programa mednarodne šole. Slednji je bil pozitivno ocenjen tudi s strani staršev učencev v tem programu.

KLJUČNE BESEDE: mednarodna osnovna šola, slovenska osnovna šola, migracije, kakovost izobraževanja

IZVLEČEK

Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije, prva Jugoslavija, druga Jugoslavija, slovenska identiteta, slovenska izseljenska društva, slovenščina kot tuji jezik

IZVLEČEK

Prostor nekdanje Jugoslavije, tako prve kot druge, je poseben glede na druga okolja, v katera so se izseljevali Slovenci. V preteklosti je bila to širša domovina in slovenščina eden od »domačih« jezikov, ki so se v njej govorili. Slovenci, živeči v jugoslovanskem prostoru zunaj meja Slovenije, zaradi skupnega jugoslovanskega duha niso posvečali pozornosti svoji nacionalni identiteti in tudi ne oblikovali posebnega odnosa do svojega jezika. Ta je zato polagoma izginjal iz njihovega vsakdana. Pomena ohranjanja slovenščine kot enega temeljnih znakov slovenstva so se zavedli šele po razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Začeli so ustanavljati društva, ki igrajo vlogo njihovega povezovalca, a hkrati tudi spodbujevalca učenja in rabe slovenščine med člani. Ta postaja izziv zlasti mladim, predstavnikom tretje in ponekod že četrte generacije, ki jim je večinoma tuji jezik, a se je učijo, ker jim odpira možnosti za študij in delo v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije, prva Jugoslavija, druga Jugoslavija, slovenska identiteta, slovenska izseljenska društva, slovenščina kot tuji jezik