IZVLEČEK

Globalna modernost s svojimi ekonomskimi in tehnološkimi transformacijami proizvaja mobilne življenjske stile, ki postavljajo pod vprašaj uradno prepoznane oblike človeške mobilnosti. Predstavniki takšne, na novo vznikle mobilnosti, so tudi v pričujočem članku predstavljeni Evropski nomadi. Bolj podroben etnografski vpogled razkrije, da so ti ljudje v nenehnem gibanju in delajo med potjo, pri čemer se poslužujejo različnih prihodkovnih strategij. Družijo jih ne le mobilnost in ekonomske strategije, temveč tudi način, na katerega konceptualizirajo razloge za svojo mobilnost, odnos do domače družbe in odnos do prostorov, skozi katere potujejo. Glede na številne kriterije bi jih lahko obravnavali kot pred

stavnike nove oblike sodobne mobilnosti, katere ključne lastnosti povzemajo peripatetični nomadizem, marginalnost in inovativnost. S člankom predstavljam s terenskim raziskovanjem pridobljeni material, ki izpostavlja karakteristike glede na katere bi lahko svoje informatorje konceptualizirala kot »marginalne mobilne subjekte«: njihov zaslužek je odvisen od mobilnih in fleksibilnih ekonomskih strategij, ki oblikujejo njihovo gibanje po bolj ali manj ohlapno začrtanih poteh; njihova družbena realnost je zaznamovana z vmesnostjo, odsotnostjo podpornih socialnih mrež in nevidnostjo v javnem prostoru; čeprav radi poudarjajo, da je njihov življenjski stil rezultat svobodne izbire pa situacije iz vsakdanjega življenja razkrivajo, da so se te oblikovale ukleščene v primež nesrečnih in nezadovoljivih življenjskih situacij, zaradi česar se pogosto počutijo marginalizirane in prevarane s strani domače družbe ter poskušajo zaobiti državne birokracije, ki njihova življenja omejujejo z nalaganjem sedentarnih norm.

KLJUČNE BESEDE: mobilnost, marginalnost, peripatetični nomadizem, iznajdljivost, globalna modernost

IZVLEČEK

Globalna modernost s svojimi ekonomskimi in tehnološkimi transformacijami proizvaja mobilne življenjske stile, ki postavljajo pod vprašaj uradno prepoznane oblike človeške mobilnosti. Predstavniki takšne, na novo vznikle mobilnosti, so tudi v pričujočem članku predstavljeni Evropski nomadi. Bolj podroben etnografski vpogled razkrije, da so ti ljudje v nenehnem gibanju in delajo med potjo, pri čemer se poslužujejo različnih prihodkovnih strategij. Družijo jih ne le mobilnost in ekonomske strategije, temveč tudi način, na katerega konceptualizirajo razloge za svojo mobilnost, odnos do domače družbe in odnos do prostorov, skozi katere potujejo. Glede na številne kriterije bi jih lahko obravnavali kot pred

stavnike nove oblike sodobne mobilnosti, katere ključne lastnosti povzemajo peripatetični nomadizem, marginalnost in inovativnost. S člankom predstavljam s terenskim raziskovanjem pridobljeni material, ki izpostavlja karakteristike glede na katere bi lahko svoje informatorje konceptualizirala kot »marginalne mobilne subjekte«: njihov zaslužek je odvisen od mobilnih in fleksibilnih ekonomskih strategij, ki oblikujejo njihovo gibanje po bolj ali manj ohlapno začrtanih poteh; njihova družbena realnost je zaznamovana z vmesnostjo, odsotnostjo podpornih socialnih mrež in nevidnostjo v javnem prostoru; čeprav radi poudarjajo, da je njihov življenjski stil rezultat svobodne izbire pa situacije iz vsakdanjega življenja razkrivajo, da so se te oblikovale ukleščene v primež nesrečnih in nezadovoljivih življenjskih situacij, zaradi česar se pogosto počutijo marginalizirane in prevarane s strani domače družbe ter poskušajo zaobiti državne birokracije, ki njihova življenja omejujejo z nalaganjem sedentarnih norm.

KLJUČNE BESEDE: mobilnost, marginalnost, peripatetični nomadizem, iznajdljivost, globalna modernost

IZVLEČEK

Članek s pomočjo obsežne etnografske raziskave opazovanja z udeležbo zasleduje kulturno konstruiranje posebnega tipa moške marginalne mobilnosti, in sicer mobilnosti ekonomsko marginaliziranih Maročanov. Kot ilegalnim migrantom jim odhod iz Maroka v Evropo pomeni beg od življenja brez perspektive. Med potjo preko gibraltarske ožine se na majhnih odprtih čolnih srečujejo s smrtonosnimi nevarnostmi, v Španiji pa, kjer jih tradicionalni sektor migrantskega dela v industriji več ne absorbira, se ne počutijo dobrodošle. Ti možje niso imeli druge možnosti, kot v transnacionalizacijo vložiti posebne vrste etos, imenovan dabbar, tj. v »urejanje« preživetvenih strategij in socialnih vezi v nereguliranih in najnižjih ešelonih španskega delovnega trga. Za večino omenjenih Maročanov sta stalno bivališče v Evropski uniji in državljanstvo postala sredstvo za razširitev sfere dabbarja. Mnogi med njimi so trenutno angažirani  v transnacionalnem trgovanju z rabljeno robo, khurda, ki vključuje malo elektroniko, čevlje, oblačila in gospodinjske pripomočke.

KLJUČNE BESEDE: transnacionalna mobilnost, ilegalne migracije, Maroko, strategije preživetja, ekonomska marginalizacija

IZVLEČEK

Članek s pomočjo obsežne etnografske raziskave opazovanja z udeležbo zasleduje kulturno konstruiranje posebnega tipa moške marginalne mobilnosti, in sicer mobilnosti ekonomsko marginaliziranih Maročanov. Kot ilegalnim migrantom jim odhod iz Maroka v Evropo pomeni beg od življenja brez perspektive. Med potjo preko gibraltarske ožine se na majhnih odprtih čolnih srečujejo s smrtonosnimi nevarnostmi, v Španiji pa, kjer jih tradicionalni sektor migrantskega dela v industriji več ne absorbira, se ne počutijo dobrodošle. Ti možje niso imeli druge možnosti, kot v transnacionalizacijo vložiti posebne vrste etos, imenovan dabbar, tj. v »urejanje« preživetvenih strategij in socialnih vezi v nereguliranih in najnižjih ešelonih španskega delovnega trga. Za večino omenjenih Maročanov sta stalno bivališče v Evropski uniji in državljanstvo postala sredstvo za razširitev sfere dabbarja. Mnogi med njimi so trenutno angažirani  v transnacionalnem trgovanju z rabljeno robo, khurda, ki vključuje malo elektroniko, čevlje, oblačila in gospodinjske pripomočke.

KLJUČNE BESEDE: transnacionalna mobilnost, ilegalne migracije, Maroko, strategije preživetja, ekonomska marginalizacija

IZVLEČEK

Naloga pričujočega članka je dvakratna. Prvič, služi kot uvod v tematsko sekcijo šestih študij primerov, ki se ukvarjajo s sodobnimi mobilnimi življenji po svetu. Drugič, predstavlja koncept marginalne mobilnosti, povezujoč tematsko sekcijo. Koncept marginalne mobilnosti razumemo kot hevristično orodje za komparativno študijo sodobnih mobilnosti. Mnogi mobilni subjekti konstruirajo svoja mobilna življenja na zelo podoben način, pri čemer delijo podobne izkušnje. Menimo, da imamo opraviti z novimi oblikami raziskovalnih entitet, ki izpodbijajo razširjen akademski konsenz o jasnem analitičnem in konceptualnem razmejevanju med mobilnimi subjekti z Globalnega Severa in Juga. Ker sodobni analitični jezik študij migracij in mobilnosti ne pozna ustreznega termina za takšne mobilne življenjske stile, smo jih konceptualizirali kot marginalne mobilnosti. V skladu z našim razumevanjem marginalne mobilnosti lahko primerjamo po sledečih skupnih značilnostih: gre za poudarjeno mobilne življenjske stile (1), ki niso niti popolnoma prisilni niti prostovoljni (2) in potekajo vzdolž ohlapno določenih poti(3). Povečini odsotni v politiziranih javnih sferah (4) so zaznamovani s sentimenti marginalnosti, liminalnosti in obremenjeni z neprestanim pogajanjem s sedentarnimi normami nacionalnih držav(5). medsebojna primerjava različnih etnografskih primerov je torej pomembna, saj omogoča poglobitev v kulturno logiko sodobnih mobilnih življenjskih stilov.

KLJUČNE BESEDE: marginalna mobilnost, globalizacija, novi mobilni življenjski stili, marginalnost, primerjalni študij

IZVLEČEK

Naloga pričujočega članka je dvakratna. Prvič, služi kot uvod v tematsko sekcijo šestih študij primerov, ki se ukvarjajo s sodobnimi mobilnimi življenji po svetu. Drugič, predstavlja koncept marginalne mobilnosti, povezujoč tematsko sekcijo. Koncept marginalne mobilnosti razumemo kot hevristično orodje za komparativno študijo sodobnih mobilnosti. Mnogi mobilni subjekti konstruirajo svoja mobilna življenja na zelo podoben način, pri čemer delijo podobne izkušnje. Menimo, da imamo opraviti z novimi oblikami raziskovalnih entitet, ki izpodbijajo razširjen akademski konsenz o jasnem analitičnem in konceptualnem razmejevanju med mobilnimi subjekti z Globalnega Severa in Juga. Ker sodobni analitični jezik študij migracij in mobilnosti ne pozna ustreznega termina za takšne mobilne življenjske stile, smo jih konceptualizirali kot marginalne mobilnosti. V skladu z našim razumevanjem marginalne mobilnosti lahko primerjamo po sledečih skupnih značilnostih: gre za poudarjeno mobilne življenjske stile (1), ki niso niti popolnoma prisilni niti prostovoljni (2) in potekajo vzdolž ohlapno določenih poti(3). Povečini odsotni v politiziranih javnih sferah (4) so zaznamovani s sentimenti marginalnosti, liminalnosti in obremenjeni z neprestanim pogajanjem s sedentarnimi normami nacionalnih držav(5). medsebojna primerjava različnih etnografskih primerov je torej pomembna, saj omogoča poglobitev v kulturno logiko sodobnih mobilnih življenjskih stilov.

KLJUČNE BESEDE: marginalna mobilnost, globalizacija, novi mobilni življenjski stili, marginalnost, primerjalni študij

IZVLEČEK

Avtor razpravlja o digitalnih praksah ohranjanja in reprezentacije multikulturne dediščine, v prvem delu o razkoraku med dominantnimi, uradnimi in pogosto (nacionalno) izključujočimi praksami na eni ter di- gitalnimi praksami »dediščinjenja« na drugi. Pri tem se osredotoči na digitalne prakse, ki so razumljene kot vznikajoče strategije in orodja za ohranjanje, razvoj in vpisovanje vernakularne kulturne dediščine v širše izkustvene prostore. Avtor se osredotoči na prisotnosti in odsotnosti dediščine druge svetovne vojne, socialistične Jugoslavije in postjugoslovanske migrantske dediščine v Sloveniji oz. slovenskih di- gitalnih prostorih. V ta namen avtor razpravlja o več vernakularnih intervencijah kot primerih prisedan- janja jugoslovanske preteklosti. Glede na specifiko tehno-kulturnih okolij, kjer ta tematika »biva«, avtor predstavi koncept »sozgodovinskosti«, s katerim označuje fenomen intervencije afektivnih medijskih praks v sočasnost »bivanja« individualiziranih, posredovanih in mediatiziranih prisedanjanj preteklosti.

KLJUČNE BESEDE: digitalna dediščina, sozgodovinskost, digitalno pripovedništvo, migracije

IZVLEČEK

Avtor razpravlja o digitalnih praksah ohranjanja in reprezentacije multikulturne dediščine, v prvem delu o razkoraku med dominantnimi, uradnimi in pogosto (nacionalno) izključujočimi praksami na eni ter di- gitalnimi praksami »dediščinjenja« na drugi. Pri tem se osredotoči na digitalne prakse, ki so razumljene kot vznikajoče strategije in orodja za ohranjanje, razvoj in vpisovanje vernakularne kulturne dediščine v širše izkustvene prostore. Avtor se osredotoči na prisotnosti in odsotnosti dediščine druge svetovne vojne, socialistične Jugoslavije in postjugoslovanske migrantske dediščine v Sloveniji oz. slovenskih di- gitalnih prostorih. V ta namen avtor razpravlja o več vernakularnih intervencijah kot primerih prisedan- janja jugoslovanske preteklosti. Glede na specifiko tehno-kulturnih okolij, kjer ta tematika »biva«, avtor predstavi koncept »sozgodovinskosti«, s katerim označuje fenomen intervencije afektivnih medijskih praks v sočasnost »bivanja« individualiziranih, posredovanih in mediatiziranih prisedanjanj preteklosti.

KLJUČNE BESEDE: digitalna dediščina, sozgodovinskost, digitalno pripovedništvo, migracije

IZVLEČEK
Na podlagi analize več jezične rokopisne zbirke kuharskih receptov skuša avtor rekonstruirati proces nacionalne samoidentifikacije v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Pri tem ugotavlja, da se je na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo interkulturalizem, ki je vse do izbruha vojne zaznamoval vse dimenzije vsakdanjega življenja v pokrajini med Muro in Rabo, v veliki meri ohranil vse do druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju se je tipični zahodnopanonski multikulturalizem, ki so ga v veliki meri sooblikovali tudi vplivi iz hrvaškega Medžimurja, domala neokrnjen ohranil skozi obe desetletji med obema vojnama. O tem pričajo tako prakse iz vsakdanjega življenja kot tudi počasno uveljavljanje slovenskega šolstva in novega sistema javne uprave Kraljevine SHS. Ne glede na energično slovenizacijo Prekmurja se je v vsakdanji govorici bi- ali celo trilingvizem ohranil vse do srede štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ali rečeno drugače, tako hrana kakor tudi opis njene priprave pričata o tem, da je interkulturalizem belle époque prešel v sodobni multikulturalizem obmejnih regij in se kot tak ohranil globoko v 20. stoletje.
KLJUČNE BESEDE: interkulturalizem, multikulturalizem, večjezičnost, hrana, kuharski recepti, gospodinjstvo,Prekmurje, meja

IZVLEČEK
Na podlagi analize več jezične rokopisne zbirke kuharskih receptov skuša avtor rekonstruirati proces nacionalne samoidentifikacije v času pred prvo svetovno vojno in po njej. Pri tem ugotavlja, da se je na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo interkulturalizem, ki je vse do izbruha vojne zaznamoval vse dimenzije vsakdanjega življenja v pokrajini med Muro in Rabo, v veliki meri ohranil vse do druge svetovne vojne. Po njegovem mnenju se je tipični zahodnopanonski multikulturalizem, ki so ga v veliki meri sooblikovali tudi vplivi iz hrvaškega Medžimurja, domala neokrnjen ohranil skozi obe desetletji med obema vojnama. O tem pričajo tako prakse iz vsakdanjega življenja kot tudi počasno uveljavljanje slovenskega šolstva in novega sistema javne uprave Kraljevine SHS. Ne glede na energično slovenizacijo Prekmurja se je v vsakdanji govorici bi- ali celo trilingvizem ohranil vse do srede štiridesetih let prejšnjega stoletja. Ali rečeno drugače, tako hrana kakor tudi opis njene priprave pričata o tem, da je interkulturalizem belle époque prešel v sodobni multikulturalizem obmejnih regij in se kot tak ohranil globoko v 20. stoletje.
KLJUČNE BESEDE: interkulturalizem, multikulturalizem, večjezičnost, hrana, kuharski recepti, gospodinjstvo,Prekmurje, meja