IZVLEČEK

Temeljna dilema prispevka je učinkovitost politike multikulturalizma v povezavi z drugim družbo- slovnim konceptom – etnično ekonomijo in njunimi vplivi na ustvarjanja in ohranjanja različnih kulturnih dediščin med migranti v kontekstu (nacionalne) države. Ali je etnična ekonomija povezana s procesi (re)produkcije kulturnih dediščin? V kakšnem odnosu do njihove (re)produkcije so politike multikulturalizma? Ali je uspešnost, učinkovitost politik multikulturalizma v odnosu do ustvarjanja in ohranjanja kulturnih dediščin povezana z etnično ekonomijo? Avtorici najprej definirata temeljne kategorije: multikulturalizem, etnično ekonomijo in kulturno dediščino ter jih nato primerjalno opazujeta v različnih družbenopolitičnih kontekstih, pri čemer je v prispevku pozornost namenjena tudi razliki med (neo)liberalno in (neo)korporativno državo.

KLJUČNE BESEDE: migracije, etnična ekonomija, multikulturalizem, kulturna dediščina

IZVLEČEK

Temeljna dilema prispevka je učinkovitost politike multikulturalizma v povezavi z drugim družbo- slovnim konceptom – etnično ekonomijo in njunimi vplivi na ustvarjanja in ohranjanja različnih kulturnih dediščin med migranti v kontekstu (nacionalne) države. Ali je etnična ekonomija povezana s procesi (re)produkcije kulturnih dediščin? V kakšnem odnosu do njihove (re)produkcije so politike multikulturalizma? Ali je uspešnost, učinkovitost politik multikulturalizma v odnosu do ustvarjanja in ohranjanja kulturnih dediščin povezana z etnično ekonomijo? Avtorici najprej definirata temeljne kategorije: multikulturalizem, etnično ekonomijo in kulturno dediščino ter jih nato primerjalno opazujeta v različnih družbenopolitičnih kontekstih, pri čemer je v prispevku pozornost namenjena tudi razliki med (neo)liberalno in (neo)korporativno državo.

KLJUČNE BESEDE: migracije, etnična ekonomija, multikulturalizem, kulturna dediščina

IZVLEČEK

Pripadanje in članstvo v družbah nista toliko odvisna od predpostavljenih in esencializiranih identitet kot od sredstev, družbenih struktur in nacionalnih okvirov. V zgodovini so migranti menjali družbe in pripadnosti; globalizacija se je pojavila okrog 1490, ko sta se povezala trikontinentalni afriško-evropsko-azijski svet in dvojni ameriški kontinent. Migranti so se selili translokalno ali transregionalno – »trans« poudarja povezave z razločevalnimi črtami ali prostori v nepretrganost/kontinuitete, ki jih ustvarja (ali morda konstruira zgolj v duhu) človeški dejavnik. Pričujoči esej se teme loteva s štirih plati: (1) iz »zakladnice znanja« migrantov, (2) »drugosti« novih prišlekov, (3) hierarhije moči in (4) povezljivosti-vključevanja-izključevanja, pripadnost globalno mobilnih moških in žensk pa obravnava transkulturalno in ne transnacionalno.

KLJUČNE BESEDE: migracija, transnacionalno, transkulturno, globalizacija, drugost, zakladnice znanja

IZVLEČEK

Pripadanje in članstvo v družbah nista toliko odvisna od predpostavljenih in esencializiranih identitet kot od sredstev, družbenih struktur in nacionalnih okvirov. V zgodovini so migranti menjali družbe in pripadnosti; globalizacija se je pojavila okrog 1490, ko sta se povezala trikontinentalni afriško-evropsko-azijski svet in dvojni ameriški kontinent. Migranti so se selili translokalno ali transregionalno – »trans« poudarja povezave z razločevalnimi črtami ali prostori v nepretrganost/kontinuitete, ki jih ustvarja (ali morda konstruira zgolj v duhu) človeški dejavnik. Pričujoči esej se teme loteva s štirih plati: (1) iz »zakladnice znanja« migrantov, (2) »drugosti« novih prišlekov, (3) hierarhije moči in (4) povezljivosti-vključevanja-izključevanja, pripadnost globalno mobilnih moških in žensk pa obravnava transkulturalno in ne transnacionalno.

KLJUČNE BESEDE: migracija, transnacionalno, transkulturno, globalizacija, drugost, zakladnice znanja

IZVLEČEK

Članek analizira uporabo metafor pri zamišljanju različnih oblik državljanstva. Konvencionalni način preučevanja metafor državljana in državljanstva v različnih kontekstih zamenja z novim raziskovalnim pogledom: odnosi državljana kot metafore. V prvem delu članek očrta pet teoretskih in metodoloških za študij metafor relevantnih opažanj. V drugem delu pa prikazuje kompleksnost sprememb v metaforičnih konceptualizacijah državljanstva v dobi globalizacije, od organskih do telesnih, mehanicističnih, večnivojskih (regionalnih, globalnih, družbenih, seksualnih itn.).

KLJUČNE BESEDE: državljanstvo, metafore, spremembe pri državljanstvu, doba globalizacije

IZVLEČEK

Članek analizira uporabo metafor pri zamišljanju različnih oblik državljanstva. Konvencionalni način preučevanja metafor državljana in državljanstva v različnih kontekstih zamenja z novim raziskovalnim pogledom: odnosi državljana kot metafore. V prvem delu članek očrta pet teoretskih in metodoloških za študij metafor relevantnih opažanj. V drugem delu pa prikazuje kompleksnost sprememb v metaforičnih konceptualizacijah državljanstva v dobi globalizacije, od organskih do telesnih, mehanicističnih, večnivojskih (regionalnih, globalnih, družbenih, seksualnih itn.).

KLJUČNE BESEDE: državljanstvo, metafore, spremembe pri državljanstvu, doba globalizacije

IZVLEČEK

Članek obravnava večdimenzionalno, heterogeno in kompleksno vlogo, ki so jo v ameriškem družbenopolitičnem kontekstu igrali in jo še vedno igrajo priseljenci ter zakonodaja o njih. Utemeljuje stališče, da so priseljenci v formiranju in razvoju ameriške republike igrali in še vedno igrajo ključno vlogo. Bili so in so še vedno ključnega pomena za trajno ponovno potrjevanje simboličnih in fizičnih meja ameriške države in državljanstva ter pomembno vplivajo na razvoj zmogljivosti in pravnih podlag državnega aparata za zakonsko urejanje ameriškega prebivalstva.

KLJUČNE BESEDE: priseljenci, priseljevanje, ameriška nacija, ameriško državljanstvo, rasizem

IZVLEČEK

Članek obravnava večdimenzionalno, heterogeno in kompleksno vlogo, ki so jo v ameriškem družbenopolitičnem kontekstu igrali in jo še vedno igrajo priseljenci ter zakonodaja o njih. Utemeljuje stališče, da so priseljenci v formiranju in razvoju ameriške republike igrali in še vedno igrajo ključno vlogo. Bili so in so še vedno ključnega pomena za trajno ponovno potrjevanje simboličnih in fizičnih meja ameriške države in državljanstva ter pomembno vplivajo na razvoj zmogljivosti in pravnih podlag državnega aparata za zakonsko urejanje ameriškega prebivalstva.

KLJUČNE BESEDE: priseljenci, priseljevanje, ameriška nacija, ameriško državljanstvo, rasizem

IZVLEČEK

Danes, ko nacionalna država ni več edini center suverenosti in prostor sprejemanja ključnih odločitev, poskusi zamišljanja novih oblik državljanstva politično članstvo čedalje bolj ločujejo od države in ga konstituirajo po novih kriterijih. Članek obravnava koncept translokalnega državljanstva, ki se oddaljuje od nacionalne države kot glavne referenčne točke, in ki hkrati zavrača njegovo oblikovanje v okviru novih nadnacionalnih entitet. V drugem delu članek reflektira projekt Onkraj gradbišča, s katerim je KUD Obrat opuščeno gradbišče spremenil v skupnostni vrt. Projekt prikazuje translokalno državljanstvo v praksi, saj je vrt rezultiral v novih oblikah kolektivne akcije in novih oblikah političnega članstva, ki so bolj primerne za medkulturni dialog in vključevanje migrantskih skupnosti kot pa nacionalne države.

KLJUČNE BESEDE: državljanstvo, migracije, demokracija, urbanizem, skupnostni vrtovi

IZVLEČEK

Danes, ko nacionalna država ni več edini center suverenosti in prostor sprejemanja ključnih odločitev, poskusi zamišljanja novih oblik državljanstva politično članstvo čedalje bolj ločujejo od države in ga konstituirajo po novih kriterijih. Članek obravnava koncept translokalnega državljanstva, ki se oddaljuje od nacionalne države kot glavne referenčne točke, in ki hkrati zavrača njegovo oblikovanje v okviru novih nadnacionalnih entitet. V drugem delu članek reflektira projekt Onkraj gradbišča, s katerim je KUD Obrat opuščeno gradbišče spremenil v skupnostni vrt. Projekt prikazuje translokalno državljanstvo v praksi, saj je vrt rezultiral v novih oblikah kolektivne akcije in novih oblikah političnega članstva, ki so bolj primerne za medkulturni dialog in vključevanje migrantskih skupnosti kot pa nacionalne države.

KLJUČNE BESEDE: državljanstvo, migracije, demokracija, urbanizem, skupnostni vrtovi