41 / 2015

Mateja Čoh Kladnik

»Bande« in slovenska emigracija v avstrijskih begunskih taboriščih 1945–1949

IZVLEČEK
Avtorica v prispevku predstavi, kako je Uprava državne varnosti (UDBA) spremljala delovanje slovenske emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in ga povezala z delovanjem ilegalnih skupin v Sloveniji. Komunistična oblast je ilegalne skupine prikazovala kot enega glavnih nasprotnikov novega sistema. Njihovo delovanje je označila kot široko organizirano politično, vojaško in versko gibanje ter ga povezala z delovanjem slovenske politične in vojaške emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in s tujimi obveščevalnimi službami. Oktobra 1945 je bil v vojaškem taborišču St. Johann v bližini Salzburga ustanovljen Glavni obveščevalni center. Njegova najpomembnejša naloga je bila vzpostaviti mrežo obveščevalnih centrov v begunskih taboriščih. UDBA je bila prepričana, da so ti centri ustanavljali ilegalne skupine in jih pošiljali v Slovenijo, da bi delovale proti komunističnemu sistemu.
KLJUČNE BESEDE: Uprava državne varnosti, slovenska emigracija v Avstriji, begunska taborišča, obveščevalni centri, »bande«

41 / 2015

Mateja Čoh Kladnik

»Bande« in slovenska emigracija v avstrijskih begunskih taboriščih 1945–1949

IZVLEČEK
Avtorica v prispevku predstavi, kako je Uprava državne varnosti (UDBA) spremljala delovanje slovenske emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in ga povezala z delovanjem ilegalnih skupin v Sloveniji. Komunistična oblast je ilegalne skupine prikazovala kot enega glavnih nasprotnikov novega sistema. Njihovo delovanje je označila kot široko organizirano politično, vojaško in versko gibanje ter ga povezala z delovanjem slovenske politične in vojaške emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in s tujimi obveščevalnimi službami. Oktobra 1945 je bil v vojaškem taborišču St. Johann v bližini Salzburga ustanovljen Glavni obveščevalni center. Njegova najpomembnejša naloga je bila vzpostaviti mrežo obveščevalnih centrov v begunskih taboriščih. UDBA je bila prepričana, da so ti centri ustanavljali ilegalne skupine in jih pošiljali v Slovenijo, da bi delovale proti komunističnemu sistemu.
KLJUČNE BESEDE: Uprava državne varnosti, slovenska emigracija v Avstriji, begunska taborišča, obveščevalni centri, »bande«

41 / 2015

Maša Marty

Glasba gre na pot – pomen in vloga glasbe v izseljenstvu

IZVLEČEK
Prispevek osvetljuje nekatere pomene in vloge glasbe in z glasbo povezanih dejavnosti med slovenskimi izseljenskimi skupnostmi v Švici. V novem okolju, ki sčasoma postaja domače, se vedno znova oblikuje kulturno življenje. S tem se sproža glasbeno ustvarjanje, s katerim se v migrantskem procesu vzpostavlja odnos do starega – izvornega – in novega okolja; v na novo vzpostavljenih skupnostih je glasba medij za njihovo ustvarjanje in vzpostavljanje razmerij do njih in njenih članov. V prispevku nanizani primeri razkrijejo, kako in zakaj je glasba uporabljena, kakšna je njena vloga v izbrani izseljenski skupnosti, hkrati pa skuša ugotoviti, kaj se zrcali prek glasbe in glasbenega življenja. 
KLJUČNE BESEDE: glasba, izseljenci, Švica, vloga glasbe v migraciji, pomen glasbe v migraciji

41 / 2015

Maša Marty

Glasba gre na pot – pomen in vloga glasbe v izseljenstvu

IZVLEČEK
Prispevek osvetljuje nekatere pomene in vloge glasbe in z glasbo povezanih dejavnosti med slovenskimi izseljenskimi skupnostmi v Švici. V novem okolju, ki sčasoma postaja domače, se vedno znova oblikuje kulturno življenje. S tem se sproža glasbeno ustvarjanje, s katerim se v migrantskem procesu vzpostavlja odnos do starega – izvornega – in novega okolja; v na novo vzpostavljenih skupnostih je glasba medij za njihovo ustvarjanje in vzpostavljanje razmerij do njih in njenih članov. V prispevku nanizani primeri razkrijejo, kako in zakaj je glasba uporabljena, kakšna je njena vloga v izbrani izseljenski skupnosti, hkrati pa skuša ugotoviti, kaj se zrcali prek glasbe in glasbenega življenja. 
KLJUČNE BESEDE: glasba, izseljenci, Švica, vloga glasbe v migraciji, pomen glasbe v migraciji

41 / 2015

Aleksej Kalc

Trst kot stičišče prekomorskega izseljevanja pred prvo svetovno vojno

IZVLEČEK
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
KLJUČNE BESEDE: prekomorsko izseljevanje, izseljenski prevoz, organizacijski vidiki izseljevanja, Trst, Ljubljana

41 / 2015

Aleksej Kalc

Trst kot stičišče prekomorskega izseljevanja pred prvo svetovno vojno

IZVLEČEK
Prispevek govori o selitvenih procesih skozi Trst in prometni vlogi glavnega avstrijskega pristanišča v mednarodnem prekomorskem izseljevanju med letoma 1890 in 1914. V središču obravnave so propadla prizadevanja za vzpostavitev ladijskih prog za izseljence skozi Trst v letih 1888/89; zapoznel vstop Trsta v mednarodni posel prevažanja izseljencev in vloga, ki jo je odigral v prekomorskem izseljenskem prometu iz vzhodne in jugovzhodne Evrope, predvsem iz avstro-ogrske monarhije; organizacijski vidiki izseljenskega prevoza, od prihoda izseljencev po železnici in njihovega bivanja v mestu pred vkrcanjem, do problemov, s katerimi so se zaradi nezadostnih in neustreznih nastanitvenih struktur spoprijemali izseljenci, ladjarske družbe in mestne oblasti; posledice, ki jih je imela vse večja množica potnikov za javni red in vsakdanje življenje v mestu. Prispevek se posveča tudi izseljenskemu prometu mimo Trsta oziroma skozenj proti Genovi in severnoevropskim pristaniščem ter prometu skozi Ljubljano.
KLJUČNE BESEDE: prekomorsko izseljevanje, izseljenski prevoz, organizacijski vidiki izseljevanja, Trst, Ljubljana

41 / 2015

Jure Gombač, Mohammad Morad

Transmigranti, transnacionalne povezave in načini pripadanja: primer bangladeških migrantov v Italiji

IZVLEČEK
V študiji skušava razumeti transnacionalne povezave bangladeških migrantov v Italiji z njihovo domovino in »načine pripadanja«, s pomočjo katerih te povezave izražajo. Raziskava temelji na mešanih metodoloških pristopih, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. V prvi fazi je bilo v anketo vključenih 100 migrantov, v drugi fazi pa je bilo opravljenih še 12 polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da velika večina bangladeških migrantov vzdržuje močne transnacionalne vezi z domovino. Tja pošiljajo remitnine, negujejo stike in obiskujejo svoje družine, sorodnike, prijatelje, znance. Rezultati nakazujejo tudi močne občutke pripadnosti njihovi domovini.
KLJUČNE BESEDE: transmigranti, transnacionalne vezi, načini pripadanja, bangladeški migranti, Italija.

41 / 2015

Jure Gombač, Mohammad Morad

Transmigranti, transnacionalne povezave in načini pripadanja: primer bangladeških migrantov v Italiji

IZVLEČEK
V študiji skušava razumeti transnacionalne povezave bangladeških migrantov v Italiji z njihovo domovino in »načine pripadanja«, s pomočjo katerih te povezave izražajo. Raziskava temelji na mešanih metodoloških pristopih, tako kvantitativnih kot kvalitativnih. V prvi fazi je bilo v anketo vključenih 100 migrantov, v drugi fazi pa je bilo opravljenih še 12 polstrukturiranih intervjujev. Rezultati kažejo, da velika večina bangladeških migrantov vzdržuje močne transnacionalne vezi z domovino. Tja pošiljajo remitnine, negujejo stike in obiskujejo svoje družine, sorodnike, prijatelje, znance. Rezultati nakazujejo tudi močne občutke pripadnosti njihovi domovini.
KLJUČNE BESEDE: transmigranti, transnacionalne vezi, načini pripadanja, bangladeški migranti, Italija.

41 / 2015

Rebeka Mesarić Žabčić, Magdalena Vrbanec

Transnacionalne izkušnje hrvaških migrantov in njihovih potomcev rojenih v Nemčiji

IZVLEČEK
Veliko število Hrvatov, ki živijo v Nemčiji, ohranja stike s svojo domovino z različno intenziteto in močjo. Članek analizira življenjske zgodbe hrvaških izseljencev v Nemčiji in migracijske izkušnje dveh družin, prepričanih v začasnost svojega bivanja in dela v tujini. Na njihove transnacionalne aktivnosti vplivata struktura in delovanje obravnavanih družin, ki s svojimi transnacionalnimi praksami povezujeta dve geografsko oddaljeni področji. Analizirane so tudi izkušnje potomcev hrvaških migrantov ter stopnje njihove povezanosti z državo izvora. Migracije in transnacionalne izkušnje posameznikov prispevajo k boljšemu razumevanju globalnih migracijskih procesov.
KLJUČNE BESEDE: Nemčija, hrvaški migrant, potomci hrvaških migrantov, družina, transnacionalizem

41 / 2015

Rebeka Mesarić Žabčić, Magdalena Vrbanec

Transnacionalne izkušnje hrvaških migrantov in njihovih potomcev rojenih v Nemčiji

IZVLEČEK
Veliko število Hrvatov, ki živijo v Nemčiji, ohranja stike s svojo domovino z različno intenziteto in močjo. Članek analizira življenjske zgodbe hrvaških izseljencev v Nemčiji in migracijske izkušnje dveh družin, prepričanih v začasnost svojega bivanja in dela v tujini. Na njihove transnacionalne aktivnosti vplivata struktura in delovanje obravnavanih družin, ki s svojimi transnacionalnimi praksami povezujeta dve geografsko oddaljeni področji. Analizirane so tudi izkušnje potomcev hrvaških migrantov ter stopnje njihove povezanosti z državo izvora. Migracije in transnacionalne izkušnje posameznikov prispevajo k boljšemu razumevanju globalnih migracijskih procesov.
KLJUČNE BESEDE: Nemčija, hrvaški migrant, potomci hrvaških migrantov, družina, transnacionalizem