IZVLEČEK

Teorije modernega konfucijanstva, ki predstavljajo temeljni vir družbenih vrednot, so osrednjega pomena za širitev inštrumentalne racionalnosti v sodobni Kitajski. Ta neokonservativna filozofska struja  je opredeljena z raznovrstnimi poskusi revitalizacije tradicionalne miselnosti s pomočjo novih vplivov, prevzetih iz zahodnih idejnih sistemov. Osrednje značilnosti te struje so iskanje sintez »zahodne« in tradicionalne kitajske miselnosti ter prizadevanja za vzpostavitev novega sistema idej in vrednot, primernih za novo, globalizirano družbo.

KLJUČNE BESEDE: moderno konfucijanstvo, medkulturne sinteze, teorije modernizacije

IZVLEČEK

Teorije modernega konfucijanstva, ki predstavljajo temeljni vir družbenih vrednot, so osrednjega pomena za širitev inštrumentalne racionalnosti v sodobni Kitajski. Ta neokonservativna filozofska struja  je opredeljena z raznovrstnimi poskusi revitalizacije tradicionalne miselnosti s pomočjo novih vplivov, prevzetih iz zahodnih idejnih sistemov. Osrednje značilnosti te struje so iskanje sintez »zahodne« in tradicionalne kitajske miselnosti ter prizadevanja za vzpostavitev novega sistema idej in vrednot, primernih za novo, globalizirano družbo.

KLJUČNE BESEDE: moderno konfucijanstvo, medkulturne sinteze, teorije modernizacije

IZVLEČEK

Članek obravnava vpliv ideoloških, znanstveno-etnografskih in popisnih klasifikacijskih metod in opisov nastajanja etnične identitete v Bunjevcih v Bački v obdobju med letoma 1851 in 1910. Vplive opazovalnih orodij, opazovanj, klasifikacij in opisov na nastanek etnične identitete obravnava z vidika teorije družbenih sistemov in inštitucij. Izkaže se, da spremembe družbenega reda vodijo v spremembe principov oblikovanja zaznavnih in klasifikacijskih sistemov. Skladno s tem je interakcija zdravorazumskih, ideoloških, znanstvenih in uradnih statističnih klasifikacijskih metod in opisov v sodobnem družbenem redu povzročila etnonacionalistični diskurz, ki je močno vplival na nastajanje etnične identitete v Bunjevcih.

KLJUČNE BESEDE: Bunjevci, klasificiranje, socialni sistem, popis prebivalstva, identiteta

IZVLEČEK

Članek obravnava vpliv ideoloških, znanstveno-etnografskih in popisnih klasifikacijskih metod in opisov nastajanja etnične identitete v Bunjevcih v Bački v obdobju med letoma 1851 in 1910. Vplive opazovalnih orodij, opazovanj, klasifikacij in opisov na nastanek etnične identitete obravnava z vidika teorije družbenih sistemov in inštitucij. Izkaže se, da spremembe družbenega reda vodijo v spremembe principov oblikovanja zaznavnih in klasifikacijskih sistemov. Skladno s tem je interakcija zdravorazumskih, ideoloških, znanstvenih in uradnih statističnih klasifikacijskih metod in opisov v sodobnem družbenem redu povzročila etnonacionalistični diskurz, ki je močno vplival na nastajanje etnične identitete v Bunjevcih.

KLJUČNE BESEDE: Bunjevci, klasificiranje, socialni sistem, popis prebivalstva, identiteta

IZVLEČEK

Prispevek analizira gibanje števila prosilcev za azil iz Srbije v evropskih državah, vzroke naraščanja njihovega števila v posameznih letih in motive za iskanje azila. Poskuša podati odgovor na dve vprašanji: zakaj je Srbija v svetovnem vrhu, kadar se postavlja vprašanje azilantov s srbskim poreklom, in kakšne so posledice zavrnitve zahtevka za azilante in Srbijo. Povratniki se v Srbiji srečujejo s številnimi problemi, ker se zaradi pomanjkanja definiranih ciljev srbske migracijske politike, ekonomskih težav, revščine in nezaposlenosti otežuje celotni proces ponovnega sprejema in reintegracije povratnikov.

KLJUČNE BESEDE: Srbija, prosilci za azil, Evropa, ponovni sprejem, integracija

IZVLEČEK

Prispevek analizira gibanje števila prosilcev za azil iz Srbije v evropskih državah, vzroke naraščanja njihovega števila v posameznih letih in motive za iskanje azila. Poskuša podati odgovor na dve vprašanji: zakaj je Srbija v svetovnem vrhu, kadar se postavlja vprašanje azilantov s srbskim poreklom, in kakšne so posledice zavrnitve zahtevka za azilante in Srbijo. Povratniki se v Srbiji srečujejo s številnimi problemi, ker se zaradi pomanjkanja definiranih ciljev srbske migracijske politike, ekonomskih težav, revščine in nezaposlenosti otežuje celotni proces ponovnega sprejema in reintegracije povratnikov.

KLJUČNE BESEDE: Srbija, prosilci za azil, Evropa, ponovni sprejem, integracija

IZVLEČEK

Članek je rezultat empirične raziskave med slovenskimi društvi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V osrednjem delu članka so predstavljeni rezultati ankete, ki jo je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v okviru raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: Od naseljencev do transmigrantov« med njimi izvedel spomladi 2012. Grobim uvodnim podatkom o nekdanji in današnji prisotnosti Slovencev na obravnavanih območjih sledi povzetek ugotovitev kvantitativne in kvalitativne analize anketnih odgovorov ter informativno-strateških posvetov na terenu, ki jih je Inštitut soorganiziral v času izvajanja ankete.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v zamejstvu in po svetu, slovenska društva, kulturno-umetniška  dejavnost, ohranjanje in promocija kulturne dediščine

IZVLEČEK

Članek je rezultat empirične raziskave med slovenskimi društvi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V osrednjem delu članka so predstavljeni rezultati ankete, ki jo je Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU v okviru raziskovalnega projekta »Poklicne migracije Slovencev v prostor nekdanje Jugoslavije: Od naseljencev do transmigrantov« med njimi izvedel spomladi 2012. Grobim uvodnim podatkom o nekdanji in današnji prisotnosti Slovencev na obravnavanih območjih sledi povzetek ugotovitev kvantitativne in kvalitativne analize anketnih odgovorov ter informativno-strateških posvetov na terenu, ki jih je Inštitut soorganiziral v času izvajanja ankete.

KLJUČNE BESEDE: Slovenci v zamejstvu in po svetu, slovenska društva, kulturno-umetniška  dejavnost, ohranjanje in promocija kulturne dediščine

IZVLEČEK

Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1995–2009 po njihovem znanstvenem področju. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji (javnih in zasebnih) v letih 2004 in 2009. Uporaba enake metodologije, vira podatkov in vprašalnikov pri obeh anketiranjih ter visoka stopnja odziva (upoštevaje raziskovalce, zaposlene v anketiranih organizacijah, prek 66 odstotkov) so omogočili analizo trendov: primerjavo petletnega obdobja po vključitvi Slovenije v EU maja 2004 z 10-letnim obdobjem pred tem. Evidentiran letni obseg emigracije je naraščal med raziskovalci iz vseh sedmih širših znanstvenih področij (raziskovalnih ved).

KLJUČNE BESEDE: emigracija, raziskovalci, znanstveno področje, Slovenija, 1995–2009

IZVLEČEK

Prispevek prikazuje obseg emigracije in značilnosti emigrantov med slovenskimi raziskovalci v obdobju 1995–2009 po njihovem znanstvenem področju. Temelji na anketiranju vseh raziskovalnih organizacij v Sloveniji (javnih in zasebnih) v letih 2004 in 2009. Uporaba enake metodologije, vira podatkov in vprašalnikov pri obeh anketiranjih ter visoka stopnja odziva (upoštevaje raziskovalce, zaposlene v anketiranih organizacijah, prek 66 odstotkov) so omogočili analizo trendov: primerjavo petletnega obdobja po vključitvi Slovenije v EU maja 2004 z 10-letnim obdobjem pred tem. Evidentiran letni obseg emigracije je naraščal med raziskovalci iz vseh sedmih širših znanstvenih področij (raziskovalnih ved).

KLJUČNE BESEDE: emigracija, raziskovalci, znanstveno področje, Slovenija, 1995–2009