41 / 2015

Ouafaa Bouachra, Francisco Javier García Castaño, Maria Rubio Gomez

Učenci priseljenci v šoli v Španiji: konstrukcija raziskovalnega subjekta

IZVLEČEK
Članek se posveča raznolikim kontekstom javnega šolanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu. V obravnavo je vključena obsežna relevantna literatura, ki je nastala v več kot desetih letih raziskovanja. Članek na ta način ponuja opis distribucije učencev priseljencev na nacionalni in lokalni ravni; pojasnjuje analizo percepcije in obravnavanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu; predstavlja različne vrste učne pomoči v razredih in osrednjo vlogo obravnave vloge jezika v šoli. Članek zaključuje predstavitev kritičnega pristopa k obravnavanim problemom.
KLJUČNE BESEDE: priseljenci, izobraževanje, migracijska politika, integracija, raziskave

41 / 2015

Ouafaa Bouachra, Francisco Javier García Castaño, Maria Rubio Gomez

Učenci priseljenci v šoli v Španiji: konstrukcija raziskovalnega subjekta

IZVLEČEK
Članek se posveča raznolikim kontekstom javnega šolanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu. V obravnavo je vključena obsežna relevantna literatura, ki je nastala v več kot desetih letih raziskovanja. Članek na ta način ponuja opis distribucije učencev priseljencev na nacionalni in lokalni ravni; pojasnjuje analizo percepcije in obravnavanja učencev priseljencev v španskem izobraževalnem sistemu; predstavlja različne vrste učne pomoči v razredih in osrednjo vlogo obravnave vloge jezika v šoli. Članek zaključuje predstavitev kritičnega pristopa k obravnavanim problemom.
KLJUČNE BESEDE: priseljenci, izobraževanje, migracijska politika, integracija, raziskave

41 / 2015

Janja Žitnik Serafin

In memoriam Janez Stanonik

Slovo od akademika Janeza Stanonika, ustanovitelja Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

41 / 2015

Janja Žitnik Serafin

In memoriam Janez Stanonik

Slovo od akademika Janeza Stanonika, ustanovitelja Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU

41 / 2015

Andreja Barle Lakota, Miran Komac

Prebijanje steklenega stropa: primer romske narodne manjšine v Sloveniji

IZVLEČEK
Slovenija ima kar obsežen nabor pravnih določb in posebnih politik, namenjenih urejanju romskih tematik. Kljub temu pa spreminjanje položaja pripadnikov romske narodne manjšine na bolje lahko merimo v lekarniških merskih enotah. Podobna ugotovitev velja tudi za področje izobraževanja. Kje je bila storjena napaka? Romski otroci vstopajo v osnovno šolo brez ustreznega predznanja, zato morajo sočasno odpravljati zaostanke pri predznanju in pridobivati nova znanja; za oboje naj bi poskrbela šola. Šoli sta bili naloženi naloga in obveznost, ki ju ni sposobna uresničiti. Temelja hipoteza prispevka je, da različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja romskih otrok, ki se odvijajo (kolikor je le mogoče) v romskem naselju, lahko prispevajo h krepitvi človeškega in socialnega kapitala pripadnikov romske narodne manjšine.
KLJUČNE BESEDE: romska narodna manjšina, izobraževanje, človeški in socialni kapital

41 / 2015

Andreja Barle Lakota, Miran Komac

Prebijanje steklenega stropa: primer romske narodne manjšine v Sloveniji

IZVLEČEK
Slovenija ima kar obsežen nabor pravnih določb in posebnih politik, namenjenih urejanju romskih tematik. Kljub temu pa spreminjanje položaja pripadnikov romske narodne manjšine na bolje lahko merimo v lekarniških merskih enotah. Podobna ugotovitev velja tudi za področje izobraževanja. Kje je bila storjena napaka? Romski otroci vstopajo v osnovno šolo brez ustreznega predznanja, zato morajo sočasno odpravljati zaostanke pri predznanju in pridobivati nova znanja; za oboje naj bi poskrbela šola. Šoli sta bili naloženi naloga in obveznost, ki ju ni sposobna uresničiti. Temelja hipoteza prispevka je, da različne oblike formalnega in neformalnega izobraževanja romskih otrok, ki se odvijajo (kolikor je le mogoče) v romskem naselju, lahko prispevajo h krepitvi človeškega in socialnega kapitala pripadnikov romske narodne manjšine.
KLJUČNE BESEDE: romska narodna manjšina, izobraževanje, človeški in socialni kapital

41 / 2015

Andreja Vezovnik

Migrantski delavci iz bivših jugoslovanskih republik v Sloveniji: med balkanizacijo in viktimizacijo

POVZETEK
Prispevek osvetljuje, kako se v slovenskem tisku konstruira identiteta migrantskih delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek pokaže soobstoj dveh diskurzov o migrantskih delavcih - balkanizacijskega in viktimizacijskega. Četudi se mediji skušajo ogniti stereotipizacijam in eksplicitnim oblikam sovražnega govora, se pri reprezentaciji migrantskih delavcev poslužujejo implicitnih diskurzivnih strategij s katerimi vzdržujejo dana družbena razmerja moči. Članek pokaže, da se delavčeva identiteta uokvirja skozi balkanizacijski in viktimizacijski diskurz. Prispevek pokaže, kako se igra balkanizacijskega in viktimizacijskega diskurza steka v proces normaliziranja, tako da migrantski delavec ni več predstavljen kot grožnja večinski populaciji, temveč kot od nje odvisna žrtev. Članek se zaključi z razpravo o viktimizaciji kot procesu politične desubjektivacije migrantskega delavca ter poudari utrjevanje razmerij moči med zahodno Evropo in Balkanom.
KLJUČNE BESEDE: imigracija, balkanizacija, viktimizacija

41 / 2015

Andreja Vezovnik

Migrantski delavci iz bivših jugoslovanskih republik v Sloveniji: med balkanizacijo in viktimizacijo

POVZETEK
Prispevek osvetljuje, kako se v slovenskem tisku konstruira identiteta migrantskih delavcev iz bivših jugoslovanskih republik. S pomočjo kritične analize diskurza prispevek pokaže soobstoj dveh diskurzov o migrantskih delavcih - balkanizacijskega in viktimizacijskega. Četudi se mediji skušajo ogniti stereotipizacijam in eksplicitnim oblikam sovražnega govora, se pri reprezentaciji migrantskih delavcev poslužujejo implicitnih diskurzivnih strategij s katerimi vzdržujejo dana družbena razmerja moči. Članek pokaže, da se delavčeva identiteta uokvirja skozi balkanizacijski in viktimizacijski diskurz. Prispevek pokaže, kako se igra balkanizacijskega in viktimizacijskega diskurza steka v proces normaliziranja, tako da migrantski delavec ni več predstavljen kot grožnja večinski populaciji, temveč kot od nje odvisna žrtev. Članek se zaključi z razpravo o viktimizaciji kot procesu politične desubjektivacije migrantskega delavca ter poudari utrjevanje razmerij moči med zahodno Evropo in Balkanom.
KLJUČNE BESEDE: imigracija, balkanizacija, viktimizacija