Prispevek se ukvarja s knjigo Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ki skuša pojasniti pomen kulturne identitete za ljudi ter način, na katerega bi jo lahko sprejela liberalna teorija. V knjigi je avtor trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti, in da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična teorija zmotila, ko jo je spregledala. Za spoznanje, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo in da za sprejemanje odločitev potrebujejo varen kulturni kontekst, jo je bilo treba dopolniti. Vendar pa argument po samospoštovanju v njegovi poznejši knjigi Multicultural Citizenship zbledi, saj v njej bolj poudarja večje, z jezikom omejene kulturne skupine. V članku se osredotočam na premik, ki ga je Kymlicka naredil v novejši knjigi, z utemeljitvijo, da so popravki argumenta v knjigi Liberalism, Community and Culture sicer nujni, vendar pa to ni v njegov prid.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, kulturne pravice, multikulturalizem, liberalizem, manjšine, nacionalizem, skupnost, pluralizem, kultura

Prispevek se ukvarja s knjigo Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ki skuša pojasniti pomen kulturne identitete za ljudi ter način, na katerega bi jo lahko sprejela liberalna teorija. V knjigi je avtor trdil, da si manjšinske kulture zaslužijo določene pravice, ki jim pomagajo preživeti, in da je kulturna pripadnost tako pomembna dobrina, da se je liberalna politična teorija zmotila, ko jo je spregledala. Za spoznanje, da je samospoštovanje večine ljudi povezano s kulturno pripadnostjo in da za sprejemanje odločitev potrebujejo varen kulturni kontekst, jo je bilo treba dopolniti. Vendar pa argument po samospoštovanju v njegovi poznejši knjigi Multicultural Citizenship zbledi, saj v njej bolj poudarja večje, z jezikom omejene kulturne skupine. V članku se osredotočam na premik, ki ga je Kymlicka naredil v novejši knjigi, z utemeljitvijo, da so popravki argumenta v knjigi Liberalism, Community and Culture sicer nujni, vendar pa to ni v njegov prid.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, kulturne pravice, multikulturalizem, liberalizem, manjšine, nacionalizem, skupnost, pluralizem, kultura

Prispevek predstavlja tematski sklop revije Dve domovini, ki obeležuje 25-letnico izida knjige Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ene od utemeljitvenih del multikulturalizma in sodobne politične teorije nasploh. Prispevek simpozij [tematski sklop] kontekstualizira skozi identifikacijo nekaterih predpostavk, na katerih so temeljila liberalna pojmovanja pravičnosti pri reševanju vprašanj, povezanih s kulturno raznolikostjo. Hkrati povzema argument Willa Kymlicke za kulturne pravice, predstavljen v knjigi Liberalism, Community and Culture. Sledi predstavitev člankov, ki so del simpozija [tematskega sklopa] ter njegovega prispevka k razumevanju vloge liberalnega pojmovanja multikulturalizma pri vseh poznejših teoretiziranjih kulturne raznolikosti in državljanske enakosti.

KLJUČNE BESEDE: liberalizem, multikulturalizem, državljanska enakost, kulturne pravice, Will Kymlicka

Prispevek predstavlja tematski sklop revije Dve domovini, ki obeležuje 25-letnico izida knjige Willa Kymlicke Liberalism, Community and Culture, ene od utemeljitvenih del multikulturalizma in sodobne politične teorije nasploh. Prispevek simpozij [tematski sklop] kontekstualizira skozi identifikacijo nekaterih predpostavk, na katerih so temeljila liberalna pojmovanja pravičnosti pri reševanju vprašanj, povezanih s kulturno raznolikostjo. Hkrati povzema argument Willa Kymlicke za kulturne pravice, predstavljen v knjigi Liberalism, Community and Culture. Sledi predstavitev člankov, ki so del simpozija [tematskega sklopa] ter njegovega prispevka k razumevanju vloge liberalnega pojmovanja multikulturalizma pri vseh poznejših teoretiziranjih kulturne raznolikosti in državljanske enakosti.

KLJUČNE BESEDE: liberalizem, multikulturalizem, državljanska enakost, kulturne pravice, Will Kymlicka

Zbornik, ki sta ga uredila Italo Pardo in Giuliana B. Prato, raziskovalca in profesorja z Univerze v Kentu, je antropološka galerija sodobnega urbanega Mediterana, predvsem pa refleksija in odziv na rastoča občutja nelagodja, ko gre za razmerje med državljanstvom in 'upravljanjem' (governance) sodobnih družb. To razmerje, pravijo avtorice in avtorji urbane etnografije, je na mediteranskem območju videti posebej izostreno in se kaže kot pogosto kritično visok demokratični deficit.

Zbornik, ki sta ga uredila Italo Pardo in Giuliana B. Prato, raziskovalca in profesorja z Univerze v Kentu, je antropološka galerija sodobnega urbanega Mediterana, predvsem pa refleksija in odziv na rastoča občutja nelagodja, ko gre za razmerje med državljanstvom in 'upravljanjem' (governance) sodobnih družb. To razmerje, pravijo avtorice in avtorji urbane etnografije, je na mediteranskem območju videti posebej izostreno in se kaže kot pogosto kritično visok demokratični deficit.

Knjiga Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo, ki sta jo izdala Univerza na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, je na eni strani zbir izredno aktualnih prispevkov o migrantih v Sloveniji, njihovih izkušnjah, življenju in vsakdanjih problemih, na drugi strani pa analitičnih člankov o širših družbenih pojavih, ki determinirajo migracije ali pa so njihova posledica. Avtorji dvanajstih prispevkov so kot strokovnjaki/nje različnih disciplin, praktiki nevladnega sektorja ali pa kot razmišljujoči posamezniki v fazi lastnega izobraževalnega preiskovanja vsak s svojega specifičnega zornega kota pogledali na koncepte, pojave in subjekte v migracijskem procesu. Vsi so v ospredje postavili človeka, delavca migranta, ki se v iskanju boljše prihodnosti neizogibno ujame v pasti ekonomije, politike in družbenega okolja v sodobnem svetu. Naj že na začetku opozorim, da naslov knjige nekoliko zavaja, saj avtorji pod imenom migranti obravnavajo predvsem delavce migrante, tako imenovane prisilne migrante, nedokumentirane priseljence, begunce in nenazadnje potomce ekonomskih migrantov. Široko zastavljeni naslov tako zajema le del, čeprav velik del populacije, ki ji danes rečemo migranti. Taka obravnava žal utrjuje stereotipno podobo migrantov v javnem in tudi strokovnem diskurzu, v katerem so migranti enačeni z delavci, s prisilnimi migranti, z marginaliziranimi, nedokumentiranimi, brezpravnimi, nesvobodnimi subjekti.

Knjiga Migranti v Sloveniji – med integracijo in alienacijo, ki sta jo izdala Univerza na Primorskem in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, je na eni strani zbir izredno aktualnih prispevkov o migrantih v Sloveniji, njihovih izkušnjah, življenju in vsakdanjih problemih, na drugi strani pa analitičnih člankov o širših družbenih pojavih, ki determinirajo migracije ali pa so njihova posledica. Avtorji dvanajstih prispevkov so kot strokovnjaki/nje različnih disciplin, praktiki nevladnega sektorja ali pa kot razmišljujoči posamezniki v fazi lastnega izobraževalnega preiskovanja vsak s svojega specifičnega zornega kota pogledali na koncepte, pojave in subjekte v migracijskem procesu. Vsi so v ospredje postavili človeka, delavca migranta, ki se v iskanju boljše prihodnosti neizogibno ujame v pasti ekonomije, politike in družbenega okolja v sodobnem svetu. Naj že na začetku opozorim, da naslov knjige nekoliko zavaja, saj avtorji pod imenom migranti obravnavajo predvsem delavce migrante, tako imenovane prisilne migrante, nedokumentirane priseljence, begunce in nenazadnje potomce ekonomskih migrantov. Široko zastavljeni naslov tako zajema le del, čeprav velik del populacije, ki ji danes rečemo migranti. Taka obravnava žal utrjuje stereotipno podobo migrantov v javnem in tudi strokovnem diskurzu, v katerem so migranti enačeni z delavci, s prisilnimi migranti, z marginaliziranimi, nedokumentiranimi, brezpravnimi, nesvobodnimi subjekti.

Povod za izdajo zbornika Razprave o medkulturnosti je med drugim deseta obletnica Fakultete za huma- nistične študije Koper, Univerze na Primorskem (UP FHŠ), ki že od svojih začetkov raziskuje vprašanje večkulturalizma in medkulturnega stika. Gre za prvi zbornik, ki se neposredno ukvarja s tematiko medkulturnosti, vsebuje pa prispevke 22 predavateljev in predavateljic UP FHŠ. Delo Razprave o medkulturnosti tvorijo prispevki družboslovno-humanističnih disciplin, ki so tako teoretično-pregledne narave kot študije primerov in se neposredno ukvarjajo s kompleksnimi fenomeni medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti.

Monografija v uvodu ponudi bralcu v kritični razmislek koncepte, ki so aktualni v večkulturni globalizirani družbi, v nadaljevanju pa sledijo članki o medkulturnosti iz različnih družboslovnih oziroma predvsem humanističnih znanosti. V nadaljevanju je delo razdeljeno na tri sklope. V prvem so prispevki, ki predstavljajo z različnih zornih kotov, če citiram urednika, »kompleksne medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti, poskuse družbenih in političnih soočanj ter regulacij kulturnih, rasnih, verskih in jezikovnih pluralnosti (multikulturalizem) in nenazadnje razvoj konceptov, teoretičnih modelov in epistemoloških orodij za soočanje z vprašanji medkulturnosti, večkulturnosti in prekokulturnosti v okviru posameznih ved«. V drugem sklopu so analize medkulturnosti, ki temeljijo na študijah primerov, v zadnjem pa zbornik v dveh prispevkih obravnava »razmerje med dvema sodobnima intelektualnima kulturama, in sicer naravoslovno-tehniško in humanistično-družboslovno«.

Povod za izdajo zbornika Razprave o medkulturnosti je med drugim deseta obletnica Fakultete za huma- nistične študije Koper, Univerze na Primorskem (UP FHŠ), ki že od svojih začetkov raziskuje vprašanje večkulturalizma in medkulturnega stika. Gre za prvi zbornik, ki se neposredno ukvarja s tematiko medkulturnosti, vsebuje pa prispevke 22 predavateljev in predavateljic UP FHŠ. Delo Razprave o medkulturnosti tvorijo prispevki družboslovno-humanističnih disciplin, ki so tako teoretično-pregledne narave kot študije primerov in se neposredno ukvarjajo s kompleksnimi fenomeni medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti.

Monografija v uvodu ponudi bralcu v kritični razmislek koncepte, ki so aktualni v večkulturni globalizirani družbi, v nadaljevanju pa sledijo članki o medkulturnosti iz različnih družboslovnih oziroma predvsem humanističnih znanosti. V nadaljevanju je delo razdeljeno na tri sklope. V prvem so prispevki, ki predstavljajo z različnih zornih kotov, če citiram urednika, »kompleksne medkulturne, večkulturne in prekokulturne stvarnosti, poskuse družbenih in političnih soočanj ter regulacij kulturnih, rasnih, verskih in jezikovnih pluralnosti (multikulturalizem) in nenazadnje razvoj konceptov, teoretičnih modelov in epistemoloških orodij za soočanje z vprašanji medkulturnosti, večkulturnosti in prekokulturnosti v okviru posameznih ved«. V drugem sklopu so analize medkulturnosti, ki temeljijo na študijah primerov, v zadnjem pa zbornik v dveh prispevkih obravnava »razmerje med dvema sodobnima intelektualnima kulturama, in sicer naravoslovno-tehniško in humanistično-družboslovno«.