Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili »zamišljeno skupnost«. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega »Slovenski Inštrumentalni Ansambel« pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata izdomovine njihovih prednikov.
KLJUČNE BESEDE: popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, Argentina

Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili »zamišljeno skupnost«. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega »Slovenski Inštrumentalni Ansambel« pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata izdomovine njihovih prednikov.
KLJUČNE BESEDE: popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, Argentina

Članek obravnava vpliv mobilnosti na vizualno umetnost med umetniki v slovenski skupnosti v Argentini. Temeljno vprašanje prispevka je, kako je umetniška ustvarjalnost povezana z individualnimi in s kolektivnimi izkušnjami migracije, z življenjem v diaspori pa tudi z vračanjem. Umetnost obravnava z antropološkega vidika kot procesualno in relacijsko ter vselej vključeno v širše socialne, politične in družbene kontekste. Takšna analiza po eni strani razkriva umetnikove izkušnje, predvsem pa širše pomene in vloge umetnosti v specifičnih družbenozgodovinskih kontekstih. Ker avtor obravnava, kako umetniki v diaspori razumejo zgodovino ter kako si zamišljajo, izražajo in ustvarjajo odnose z domovino, umetniška dela postavlja v odnos z življenjskimi zgodbami in potmi umetnikov ter družbenozgodovinskimi okoliščinami. Pojasnjuje povezave med mobilnostjo in umetnostjo, obravnava medsebojno vplivanje diasporične skupnosti na delo umetnikov in obenem vpliv umetniških del na oblikovanje diaspore.
KLJUČNE BESEDE: slovenska diaspora, Argentina, vizualna umetnost, mobilnost, antropologija umetnosti

Članek obravnava vpliv mobilnosti na vizualno umetnost med umetniki v slovenski skupnosti v Argentini. Temeljno vprašanje prispevka je, kako je umetniška ustvarjalnost povezana z individualnimi in s kolektivnimi izkušnjami migracije, z življenjem v diaspori pa tudi z vračanjem. Umetnost obravnava z antropološkega vidika kot procesualno in relacijsko ter vselej vključeno v širše socialne, politične in družbene kontekste. Takšna analiza po eni strani razkriva umetnikove izkušnje, predvsem pa širše pomene in vloge umetnosti v specifičnih družbenozgodovinskih kontekstih. Ker avtor obravnava, kako umetniki v diaspori razumejo zgodovino ter kako si zamišljajo, izražajo in ustvarjajo odnose z domovino, umetniška dela postavlja v odnos z življenjskimi zgodbami in potmi umetnikov ter družbenozgodovinskimi okoliščinami. Pojasnjuje povezave med mobilnostjo in umetnostjo, obravnava medsebojno vplivanje diasporične skupnosti na delo umetnikov in obenem vpliv umetniških del na oblikovanje diaspore.
KLJUČNE BESEDE: slovenska diaspora, Argentina, vizualna umetnost, mobilnost, antropologija umetnosti

Archivio storico dell'emigrazione italiana, ena od treh italijanskih znanstvenih revij, posvečenih zgodovini italijanskega izseljenstva, zadnjo monografsko številko namenja vprašanju 'čezmejnih delavcev' (it. frontalieri, nem. Grenzgänger). Čezmejni delovni migranti živijo razpeti med dvema sistemoma, izkoriščajoč njune neenakosti in diferencialna razmerja v gospodarskem in življenjskem standardu. Navadno domujejo v državi z nižjim življenjskim standardom, delajo pa v državi z bogatejšim plačilnim režimom in trgom zaposlovanja, kjer zasedajo deficitarna delovna mesta ali pa konkurirajo domačim delavcem. Pojav je zakoreninjen na območjih z odprtimi in kolikor toliko prepustnimi mejami, povezan pa je s številnimi kontroverznimi vidiki, ki netijo populizem, ksenofobijo, konflikte in zahteve po restrikcijah.

Archivio storico dell'emigrazione italiana, ena od treh italijanskih znanstvenih revij, posvečenih zgodovini italijanskega izseljenstva, zadnjo monografsko številko namenja vprašanju 'čezmejnih delavcev' (it. frontalieri, nem. Grenzgänger). Čezmejni delovni migranti živijo razpeti med dvema sistemoma, izkoriščajoč njune neenakosti in diferencialna razmerja v gospodarskem in življenjskem standardu. Navadno domujejo v državi z nižjim življenjskim standardom, delajo pa v državi z bogatejšim plačilnim režimom in trgom zaposlovanja, kjer zasedajo deficitarna delovna mesta ali pa konkurirajo domačim delavcem. Pojav je zakoreninjen na območjih z odprtimi in kolikor toliko prepustnimi mejami, povezan pa je s številnimi kontroverznimi vidiki, ki netijo populizem, ksenofobijo, konflikte in zahteve po restrikcijah.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Avtor v članku analizira poročanje o »begunski krizi« v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali »prvi in drugi begunski val«. Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poročanju o »begunski krizi«. Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
KLJUČNE BESEDE: begunska kriza, migracije, novinarske konvencije, kakovostni tisk, objektivnost, faktizem

Avtor v članku analizira poročanje o »begunski krizi« v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali »prvi in drugi begunski val«. Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poročanju o »begunski krizi«. Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
KLJUČNE BESEDE: begunska kriza, migracije, novinarske konvencije, kakovostni tisk, objektivnost, faktizem