IZVLEČEK

Republika Makedonija se sooča s povečanim tokom povratnikov, ki so bili zakoniti ali nezakoniti migranti v tujini. Zato družba prepoznava vprašanja njihove socialne, ekonomske in kulturne reintegracije v družbo. Da bi se odzvali na potrebe povratnikov, je vlada pripravila Program za reintegracijo povratnikov v skladu z dogovori o ponovnem prevzemu oseb. Pričakujemo, da bo Program pripomogel k dejavnostim nevladnih organizacij pri bolj organizirani pomoči povratnikom in njihovim družinam pri njihovi prostovoljni ali prisilni vrnitvi.

KLJUČNE BESEDE: nezakonita migracija, reintegracija, prostovoljna in prisilna vrnitev, migranti povratniki, dogovori o ponovnem prevzemu oseb

IZVLEČEK

Republika Makedonija se sooča s povečanim tokom povratnikov, ki so bili zakoniti ali nezakoniti migranti v tujini. Zato družba prepoznava vprašanja njihove socialne, ekonomske in kulturne reintegracije v družbo. Da bi se odzvali na potrebe povratnikov, je vlada pripravila Program za reintegracijo povratnikov v skladu z dogovori o ponovnem prevzemu oseb. Pričakujemo, da bo Program pripomogel k dejavnostim nevladnih organizacij pri bolj organizirani pomoči povratnikom in njihovim družinam pri njihovi prostovoljni ali prisilni vrnitvi.

KLJUČNE BESEDE: nezakonita migracija, reintegracija, prostovoljna in prisilna vrnitev, migranti povratniki, dogovori o ponovnem prevzemu oseb

IZVLEČEK

Članek prevprašuje veljavnost pojma multiplih ali hibridnih identitet, pri čemer je v ospredju argumentacija, da takšna raba v nekaterih študijah transnacionalizma in migracijskih režimov lahko poustvarja migrante kot druge in drugačne. Česar ta raba ne izpostavi, je, da pripadanja niso nekaj abstraknega, ampak so situirane in kontekstualizirane izkušnje, medtem ko stavljenje na »pozitivne« identitete lahko učinkuje kot maskiranje strukturnih neenakosti. Besedilo se posveča alternativnim konceptualizacijam z uporabo naracije in pripovedovanja zgodb, ki bolje kot identitete zaobjamejo kontekstualizirane realnosti migracij. Teoretska argumentacija je podkrepljena z rezultati empirične raziskave, kjer je v ospredju razprava o pripadanju v post-jugoslovanskem kontekstu na podlagi biografskih intervjujev z migrant v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: identiteta, hibridna identitita, pripadanje migrantov, naracija, nekdanja Jugoslavija

IZVLEČEK

Članek prevprašuje veljavnost pojma multiplih ali hibridnih identitet, pri čemer je v ospredju argumentacija, da takšna raba v nekaterih študijah transnacionalizma in migracijskih režimov lahko poustvarja migrante kot druge in drugačne. Česar ta raba ne izpostavi, je, da pripadanja niso nekaj abstraknega, ampak so situirane in kontekstualizirane izkušnje, medtem ko stavljenje na »pozitivne« identitete lahko učinkuje kot maskiranje strukturnih neenakosti. Besedilo se posveča alternativnim konceptualizacijam z uporabo naracije in pripovedovanja zgodb, ki bolje kot identitete zaobjamejo kontekstualizirane realnosti migracij. Teoretska argumentacija je podkrepljena z rezultati empirične raziskave, kjer je v ospredju razprava o pripadanju v post-jugoslovanskem kontekstu na podlagi biografskih intervjujev z migrant v Sloveniji.

KLJUČNE BESEDE: identiteta, hibridna identitita, pripadanje migrantov, naracija, nekdanja Jugoslavija

IZVLEČEK

Avtorica v prispevku raziskuje položaj mednarodno posvojenih otrok v državi, v katero so bili posvo- jeni. Z raziskovanjem načinov, na katere posamezenik postane del določene nacionalne skupnosti in/ ali kulture, s povzemanjem raziskav na področju mednarodnih posvojitev in etnizacije kot tudi možnih strategij za ravnanje dokazuje, da pripisana pripadnost zahteva več kot le državljanski status ali pravno legalizirane sorodstvene vezi.

KLJUČNE BESEDE: mednarodne posvojitve, sorodstvene vezi, migranti, nacionalnost, identiteta

IZVLEČEK

Avtorica v prispevku raziskuje položaj mednarodno posvojenih otrok v državi, v katero so bili posvo- jeni. Z raziskovanjem načinov, na katere posamezenik postane del določene nacionalne skupnosti in/ ali kulture, s povzemanjem raziskav na področju mednarodnih posvojitev in etnizacije kot tudi možnih strategij za ravnanje dokazuje, da pripisana pripadnost zahteva več kot le državljanski status ali pravno legalizirane sorodstvene vezi.

KLJUČNE BESEDE: mednarodne posvojitve, sorodstvene vezi, migranti, nacionalnost, identiteta

IZVLEČEK

Članek se osredotoča na migracijo v Združeno kraljestvo iz držav A8 in A2 po letu 2004 in govori o kompleksni, večplastni in omejeni naravi odločanja migrantov o dolžini bivanja. Trdi, da je maksimizacija ekonomskih koristi le en dejavnik me mnogimi, ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Članek sledi pristopu ‚omejene racionalnosti‘ [bounded rationality] in tehta naslednje tri dimenzije sprejemanja odločitev: dojemanje okolja, cilje in normativna načela. Za ilustracijo odločanj migrantov o dolžini bivanja bodo uporabljeni podatki iz longitudinalne študije delavcev migrantov v vzhodni Angliji. Študija kombinira pristop mešanih metod z longitudinalnim panelnim pristopom, članek pa bo predstavil izsledke iz treh faz polstrukturiranih intervjujih (osnovna skupina 30 državljanov držav A8/A2 v obdobju treh let) in dveh raziskav (161 sodelujočih v prvem letu, od katerih jih je 61 odgovorilo v letu 2). Članek ugotavlja, da je maksimizacija ekonomskih koristi le del kompleksnega snopa dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o dolžini bivanja. Pozitivno dojemanje širše družbene situacije v Združenem kraljestvu (na katero delno vplivajo transnacionalne izkušnje udeležencev), močna usmerjenost k ciljem (v kontekstu zasebnega življenja in izobrazbe) in močna normativna načela (ki se odražajo v težnjah, odločnosti, odpornosti in določeni meri fleksibilnosti kar se tiče identitete in pripadanja) so bili označeni kot pomembni dejavniki pri procesu sprejemanja odločitev o dolžini bivanja.

KLJUČNE BESEDE: A8/A2 migracija, sprejemanje odločitev, dolžina bivanja, omejena racionalnost [bounded rationality]

IZVLEČEK

Članek se osredotoča na migracijo v Združeno kraljestvo iz držav A8 in A2 po letu 2004 in govori o kompleksni, večplastni in omejeni naravi odločanja migrantov o dolžini bivanja. Trdi, da je maksimizacija ekonomskih koristi le en dejavnik me mnogimi, ki vplivajo na sprejemanje odločitev. Članek sledi pristopu ‚omejene racionalnosti‘ [bounded rationality] in tehta naslednje tri dimenzije sprejemanja odločitev: dojemanje okolja, cilje in normativna načela. Za ilustracijo odločanj migrantov o dolžini bivanja bodo uporabljeni podatki iz longitudinalne študije delavcev migrantov v vzhodni Angliji. Študija kombinira pristop mešanih metod z longitudinalnim panelnim pristopom, članek pa bo predstavil izsledke iz treh faz polstrukturiranih intervjujih (osnovna skupina 30 državljanov držav A8/A2 v obdobju treh let) in dveh raziskav (161 sodelujočih v prvem letu, od katerih jih je 61 odgovorilo v letu 2). Članek ugotavlja, da je maksimizacija ekonomskih koristi le del kompleksnega snopa dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o dolžini bivanja. Pozitivno dojemanje širše družbene situacije v Združenem kraljestvu (na katero delno vplivajo transnacionalne izkušnje udeležencev), močna usmerjenost k ciljem (v kontekstu zasebnega življenja in izobrazbe) in močna normativna načela (ki se odražajo v težnjah, odločnosti, odpornosti in določeni meri fleksibilnosti kar se tiče identitete in pripadanja) so bili označeni kot pomembni dejavniki pri procesu sprejemanja odločitev o dolžini bivanja.

KLJUČNE BESEDE: A8/A2 migracija, sprejemanje odločitev, dolžina bivanja, omejena racionalnost [bounded rationality]

IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje

IZVLEČEK
K prepletu tematik kot so migracije, socialna politika in socialno delo, lahko pristopamo z različnimipristopi in na različne načine. Avtorica ponudi nekaj usmeritev za raziskovanje tega relativno novegamultidisciplinarnega področja, ki jim lahko sledijo tako raziskovalci kot oblikovalci politik, in predstavinekaj specifi čnih in perečih problematik, ki jih srečujemo v času globalizacije, strukturnih spremembsistemov blaginje in (ekonomske) kompetitivnosti med posameznimi državami in regijami sveta.
KLJUČNE BESEDE: migracije, socialna politika, socialno delo, država blaginje