Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. V prispevku skušam odgovoriti na vprašanje, kje – v povezavi s Taylorjevo razpravo – lahko tičijo razlogi za sedanje težave koncepta multikulturalizma in kakšni so predlogi za alternativne poti iz nastalih paradoksalnih okoliščin.

KLJUČNE BESEDE:  multikulturalizem, prepoznanje, identiteta, razlika, Charles Taylor, raznolikost

Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. V prispevku skušam odgovoriti na vprašanje, kje – v povezavi s Taylorjevo razpravo – lahko tičijo razlogi za sedanje težave koncepta multikulturalizma in kakšni so predlogi za alternativne poti iz nastalih paradoksalnih okoliščin.

KLJUČNE BESEDE:  multikulturalizem, prepoznanje, identiteta, razlika, Charles Taylor, raznolikost

Prispevek je objavljen na angleških straneh.

Prispevek je objavljen na angleških straneh.

Članek ponovno premisli glavni Kymlickin argument zveze med liberalizmom in multikulturalizmom: da liberalno vrednotenje svobode zahteva kulturni kontekst izbire. Hkrati članek pokaže, da ta argument svobode temelji na romantični filozofiji jezika. Kritiki  omenjenega argumenta so namreč poudarili, da svobode ne zagotavlja nujno posameznikova lastna kultura, temveč jo lahko omogoči katerakoli kultura. Avtor na omenjene kritike poda romantično-Kymlickijanski odgovor, s katerim pokaže prepletenost posameznikovih življenjskih odločitev s tisto kulturo, ki določa njegov kontekst izbire. Toda medtem ko ta današnje posameznike varuje pred asimilacijo, prihodnjim generacijam ne preprečuje izbire dodatnega kulturnega konteksta. Počasni medgeneracijski asimilacijski projekti niso nujno zaskrbljujoči, saj lahko poleg omogočanja svobode prispevajo k uresničevanju z identiteto nepovezanih vrednot.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, romanticizem, Herder, asimilacija, skupinske pravice, multikulturalizem

Članek ponovno premisli glavni Kymlickin argument zveze med liberalizmom in multikulturalizmom: da liberalno vrednotenje svobode zahteva kulturni kontekst izbire. Hkrati članek pokaže, da ta argument svobode temelji na romantični filozofiji jezika. Kritiki  omenjenega argumenta so namreč poudarili, da svobode ne zagotavlja nujno posameznikova lastna kultura, temveč jo lahko omogoči katerakoli kultura. Avtor na omenjene kritike poda romantično-Kymlickijanski odgovor, s katerim pokaže prepletenost posameznikovih življenjskih odločitev s tisto kulturo, ki določa njegov kontekst izbire. Toda medtem ko ta današnje posameznike varuje pred asimilacijo, prihodnjim generacijam ne preprečuje izbire dodatnega kulturnega konteksta. Počasni medgeneracijski asimilacijski projekti niso nujno zaskrbljujoči, saj lahko poleg omogočanja svobode prispevajo k uresničevanju z identiteto nepovezanih vrednot.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, romanticizem, Herder, asimilacija, skupinske pravice, multikulturalizem

Will Kymlicka je v knjigi Liberalism, Community and Culture prvi zagovarjal zelo vpliven argument o etičnih temeljih kulturnih pravic manjšin. Ta argument je dodatno pojasnil in ocenil v svoji poznejši knjigi Multicultural Citizenship. V prvotni različici je bil argument precej nedodelan, novejša različica pa je razrešila nekatere težave, vendar za ceno nastanka nekaterih drugih. Manjšinske kulturne pravice so bodisi opredeljene kot pravice do samostojnega upravljanja narodnih manjšin ali kot pravice priseljencev do vključevanja v priseljensko družbo na način, ki upošteva ohranitev kulturnih identitet. Argument še vedno pušča dovolj prostora za dvom, ali nacionalnost v zadostni meri utemeljuje samoupravo ter ali razlogi, ki izhajajo iz multikulturne vključenosti, lahko podpirajo pravice priseljencev. Zadnja knjiga Alana Pattena Equal Recognition gre v odpravi teh pomanjkljivosti še dlje, kljub temu pa trdno ostaja v liberalni paradigmi kulturnih pravic, ki jih je s svojo prvo knjigo utemeljil Kymlicka.

KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, pripoznanje, identiteta, Alan Patten, Will Kymlicka

Will Kymlicka je v knjigi Liberalism, Community and Culture prvi zagovarjal zelo vpliven argument o etičnih temeljih kulturnih pravic manjšin. Ta argument je dodatno pojasnil in ocenil v svoji poznejši knjigi Multicultural Citizenship. V prvotni različici je bil argument precej nedodelan, novejša različica pa je razrešila nekatere težave, vendar za ceno nastanka nekaterih drugih. Manjšinske kulturne pravice so bodisi opredeljene kot pravice do samostojnega upravljanja narodnih manjšin ali kot pravice priseljencev do vključevanja v priseljensko družbo na način, ki upošteva ohranitev kulturnih identitet. Argument še vedno pušča dovolj prostora za dvom, ali nacionalnost v zadostni meri utemeljuje samoupravo ter ali razlogi, ki izhajajo iz multikulturne vključenosti, lahko podpirajo pravice priseljencev. Zadnja knjiga Alana Pattena Equal Recognition gre v odpravi teh pomanjkljivosti še dlje, kljub temu pa trdno ostaja v liberalni paradigmi kulturnih pravic, ki jih je s svojo prvo knjigo utemeljil Kymlicka.

KLJUČNE BESEDE: multikulturalizem, pripoznanje, identiteta, Alan Patten, Will Kymlicka

Zaščita manjšin je postala lakmusov test za liberalno naravo demokratičnih držav. Čeprav so kulturne pravice eden od odgovorov na zlorabe manjšin s strani prevladujočih skupin, se hkrati tako v akademskem kot tudi v javnem diskurzu vse pogosteje pojavljajo kritike na njihov račun. Te izražajo zaskrbljenost, da kulturne pravice izkrivljajo in esencializirajo kulture, da kulturna zaščita zakriva diskriminacijo na podlagi spola ter da legitimirajo lastno pripoved o zmoti zahodnih držav, da so pravične do podrejenih, zlasti avtohtonih manjšin. V članku se avtor sprašuje, ali je danes, »v luči omenjenih kritik ter glede na nedavno distanciranje nekaterih političnih voditeljev od multikulturalizma«, varovanje kulturnih pravic, kot jih je v svoji knjigi Liberalism, Community and Culture iz leta 1989 branil Kymlicka, še vedno pomembno, ter kje se s pomočjo kulturnih pravic manjšine ponovno izključuje iz polnopravnih državljanskih pravic.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, liberalizem, multikulturalizem, kulturne manjšine, kolonializem

Zaščita manjšin je postala lakmusov test za liberalno naravo demokratičnih držav. Čeprav so kulturne pravice eden od odgovorov na zlorabe manjšin s strani prevladujočih skupin, se hkrati tako v akademskem kot tudi v javnem diskurzu vse pogosteje pojavljajo kritike na njihov račun. Te izražajo zaskrbljenost, da kulturne pravice izkrivljajo in esencializirajo kulture, da kulturna zaščita zakriva diskriminacijo na podlagi spola ter da legitimirajo lastno pripoved o zmoti zahodnih držav, da so pravične do podrejenih, zlasti avtohtonih manjšin. V članku se avtor sprašuje, ali je danes, »v luči omenjenih kritik ter glede na nedavno distanciranje nekaterih političnih voditeljev od multikulturalizma«, varovanje kulturnih pravic, kot jih je v svoji knjigi Liberalism, Community and Culture iz leta 1989 branil Kymlicka, še vedno pomembno, ter kje se s pomočjo kulturnih pravic manjšine ponovno izključuje iz polnopravnih državljanskih pravic.

KLJUČNE BESEDE: Kymlicka, liberalizem, multikulturalizem, kulturne manjšine, kolonializem