Avtor v članku preučuje pojav posameznikov slovenskih korenin iz ZDA in Kanade, ki so stik z etnično identiteto in s slovensko skupnostjo izgubili že zelo zgodaj oz. jim predniki slovenske identitete sploh niso predali, a so jo pozneje (ponovno) odkrili. Življenjske zgodbe posameznikov postavlja v kontekst globalnega trenda individualizacije, ki ga aplicira na omenjene mikro primere. Zanima ga, kaj jih je privedlo do iskanja korenin, kaj jim te pomenijo in kako se renesansa etnične identitete odraža v njihovih življenjih.

KLJUČNE BESEDE: globalni trendi, individualizacija, potomci izseljencev, etnična identiteta, iskanje korenin

Avtor v članku preučuje pojav posameznikov slovenskih korenin iz ZDA in Kanade, ki so stik z etnično identiteto in s slovensko skupnostjo izgubili že zelo zgodaj oz. jim predniki slovenske identitete sploh niso predali, a so jo pozneje (ponovno) odkrili. Življenjske zgodbe posameznikov postavlja v kontekst globalnega trenda individualizacije, ki ga aplicira na omenjene mikro primere. Zanima ga, kaj jih je privedlo do iskanja korenin, kaj jim te pomenijo in kako se renesansa etnične identitete odraža v njihovih življenjih.

KLJUČNE BESEDE: globalni trendi, individualizacija, potomci izseljencev, etnična identiteta, iskanje korenin

V članku avtorji sprva predstavijo pravno ozadje napotitev, ki določa statusnopravno opredelitev čezmejnega dela oziroma opravljanja začasnega dela v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki ni država, v kateri delavec običajno dela. V nadaljevanju se na primeru napotitev iz Slovenije dotaknejo težav in vprašanj, ki jih ta statusno pravna kategorija čezmejnega opravljanja dela oziroma storitev prinaša v praksi. S konkretnimi primeri obravnavajo dve področji sistemskih problemov – administrativno in izvršilno. Izhodišče članka je, da napotitve v različnih državah EU odpirajo različne specifične probleme in vprašanja, povezana s posebnostmi na trgu dela, specifično delovno, socialno idr. zakonodajo, z delovanjem pristojnih institucij in njihovim medsebojnim sodelovanjem.

KLJUČNE BESEDE: napoteni delavci, delovne migracije, evropski trg dela, Slovenija, zakonodaja

V članku avtorji sprva predstavijo pravno ozadje napotitev, ki določa statusnopravno opredelitev čezmejnega dela oziroma opravljanja začasnega dela v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, ki ni država, v kateri delavec običajno dela. V nadaljevanju se na primeru napotitev iz Slovenije dotaknejo težav in vprašanj, ki jih ta statusno pravna kategorija čezmejnega opravljanja dela oziroma storitev prinaša v praksi. S konkretnimi primeri obravnavajo dve področji sistemskih problemov – administrativno in izvršilno. Izhodišče članka je, da napotitve v različnih državah EU odpirajo različne specifične probleme in vprašanja, povezana s posebnostmi na trgu dela, specifično delovno, socialno idr. zakonodajo, z delovanjem pristojnih institucij in njihovim medsebojnim sodelovanjem.

KLJUČNE BESEDE: napoteni delavci, delovne migracije, evropski trg dela, Slovenija, zakonodaja

Prispevek obravnava nadzor nad migracijami in migranti v cesarski Avstriji od terezijanskih časov do konca prve svetovne vojne. Prikazuje prehod od absolutističnega k liberalnemu migracijskemu režimu v drugi polovici 19. stoletja, restrikcije svobode gibanja, odnos do tujcev iz sovražnih držav med prvo svetovno vojno ter povojno institucionalizacijo državnega upravljanja migracijskih procesov. Večji poudarek je na oblikah nadzora in omejevanja migracijske svobode v liberalnem obdobju od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Nakazana je potreba po diferenciranem preučevanju migracijskega nadzora zaradi regionalnih in lokalnih razlik v izvajanju zakonodaje.

KLJUČNE BESEDE: nadzor nad migracijami, migracijski režim, migracijska politika, prva svetovna vojna, cesarska Avstrija

Prispevek obravnava nadzor nad migracijami in migranti v cesarski Avstriji od terezijanskih časov do konca prve svetovne vojne. Prikazuje prehod od absolutističnega k liberalnemu migracijskemu režimu v drugi polovici 19. stoletja, restrikcije svobode gibanja, odnos do tujcev iz sovražnih držav med prvo svetovno vojno ter povojno institucionalizacijo državnega upravljanja migracijskih procesov. Večji poudarek je na oblikah nadzora in omejevanja migracijske svobode v liberalnem obdobju od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Nakazana je potreba po diferenciranem preučevanju migracijskega nadzora zaradi regionalnih in lokalnih razlik v izvajanju zakonodaje.

KLJUČNE BESEDE: nadzor nad migracijami, migracijski režim, migracijska politika, prva svetovna vojna, cesarska Avstrija

Članek obravnava pomembnost visokokvalificiranih migrantskih delavcev. Od finančne krize 2007–2008 igrajo odločilno vlogo v razvitih državah, ki se soočajo s številnimi težavami. Strukturne demografske spremembe so namreč negativno vplivale na trg dela in povzročile težave tudi v izobraževalnem sektorju. Te težave, ki ovirajo ekonomsko rast v okviru ekonomije znanja, premagujejo s privabljanjem visokokvalificiranih migrantov in nadarjenih tujih študentov. Avtorja analizirata dve skandinavski državi, Dansko in Norveško, njune strategije za reševanje težav in uvajanje novih ukrepov, s katerimi bi zadržali nadarjene tuje študente in zaposlili visokokvalificirane migrantske delavce.

KLJUČNE BESEDE: visokokvalificirani migranti, kvalificirani delavci, ekonomija znanja, demografija, tuji študenti

Članek obravnava pomembnost visokokvalificiranih migrantskih delavcev. Od finančne krize 2007–2008 igrajo odločilno vlogo v razvitih državah, ki se soočajo s številnimi težavami. Strukturne demografske spremembe so namreč negativno vplivale na trg dela in povzročile težave tudi v izobraževalnem sektorju. Te težave, ki ovirajo ekonomsko rast v okviru ekonomije znanja, premagujejo s privabljanjem visokokvalificiranih migrantov in nadarjenih tujih študentov. Avtorja analizirata dve skandinavski državi, Dansko in Norveško, njune strategije za reševanje težav in uvajanje novih ukrepov, s katerimi bi zadržali nadarjene tuje študente in zaposlili visokokvalificirane migrantske delavce.

KLJUČNE BESEDE: visokokvalificirani migranti, kvalificirani delavci, ekonomija znanja, demografija, tuji študenti

Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. V prispevku skušam odgovoriti na vprašanje, kje – v povezavi s Taylorjevo razpravo – lahko tičijo razlogi za sedanje težave koncepta multikulturalizma in kakšni so predlogi za alternativne poti iz nastalih paradoksalnih okoliščin.

KLJUČNE BESEDE:  multikulturalizem, prepoznanje, identiteta, razlika, Charles Taylor, raznolikost

Na sodobne razprave o multikulturalizmu, pa če govorimo o zagovornikih ali ostrih kritikih koncepta, je močno vplivala razprava Charles Taylorja z naslovom Multiculturalism and 'The Politics of Recognition' (1992). V ospredje je postavila nujnost pravice do prepoznanja in identitete, ki jima je predpostavljeno univerzalno dostojanstvo. V prispevku skušam odgovoriti na vprašanje, kje – v povezavi s Taylorjevo razpravo – lahko tičijo razlogi za sedanje težave koncepta multikulturalizma in kakšni so predlogi za alternativne poti iz nastalih paradoksalnih okoliščin.

KLJUČNE BESEDE:  multikulturalizem, prepoznanje, identiteta, razlika, Charles Taylor, raznolikost