Avtorica v članku obravnava »begunsko problematiko« v oddaji Odmevi na slovenski javni tele­viziji. Zanima jo, kako konvencionalna naturalizirana pravila novinarske prakse in uprizarjanje nevtralizma kot sestavnega dela profesionalne samopredstave političnega novinarstva določajo obravnavo teme. V tem kontekstu analizira izbor »zunanjih« ali »prisvojenih« glasov v studijskih intervjujih v Odmevih ter diskurzivno umeščanje intervjuvancev v narativ oddaje. Ugotavlja, da a) selekcija in b) diskurzivna obravnava gostov v studijskih intervjujih v Odmevih povzročata oz. omogočata zožanje razprave o »begunski problematiki« na polje legitimnih nasprotij, torej na tiste poglede, ki jih zastopa strankarska politika. S selekcijo in z obravnavo zunanjih glasov (gostov v studiu) se ustvarja t. i. mnenjski ali diskurzivni tunel, zaradi katerega prihaja do popolne simbolne marginalizacije vseh pogledov zunaj parlamentarnega mainstreama in njegovih interesov ter do obravnave »begunske problematike« kot sosledja pripetljajev. 
KLJUČNE BESEDE: begunci, tv intervju, prisvojeni glasovi, nevtralizem, analiza konverzacije

Avtorica v članku obravnava »begunsko problematiko« v oddaji Odmevi na slovenski javni tele­viziji. Zanima jo, kako konvencionalna naturalizirana pravila novinarske prakse in uprizarjanje nevtralizma kot sestavnega dela profesionalne samopredstave političnega novinarstva določajo obravnavo teme. V tem kontekstu analizira izbor »zunanjih« ali »prisvojenih« glasov v studijskih intervjujih v Odmevih ter diskurzivno umeščanje intervjuvancev v narativ oddaje. Ugotavlja, da a) selekcija in b) diskurzivna obravnava gostov v studijskih intervjujih v Odmevih povzročata oz. omogočata zožanje razprave o »begunski problematiki« na polje legitimnih nasprotij, torej na tiste poglede, ki jih zastopa strankarska politika. S selekcijo in z obravnavo zunanjih glasov (gostov v studiu) se ustvarja t. i. mnenjski ali diskurzivni tunel, zaradi katerega prihaja do popolne simbolne marginalizacije vseh pogledov zunaj parlamentarnega mainstreama in njegovih interesov ter do obravnave »begunske problematike« kot sosledja pripetljajev. 
KLJUČNE BESEDE: begunci, tv intervju, prisvojeni glasovi, nevtralizem, analiza konverzacije

Članek proučuje značilnosti ekstremnih populističnih novičarskih diskurzov in njihovih desnih politik na primeru ksenofobnega tona razprav o beguncih in islamu. Da bi demitologiziral populistične diskurze, ki jih reproducirata, in razkril način razširjanja ekstremističnih pogledov, analizira prispevke o beguncih iz dveh tednikov, Reporterja in Demokracije, ki se samoopredeljujeta kot desno usmerjena politična tednika. Njun politični diskurz temelji na avtoritarizmu, militarizmu, nativizmu in etničnem nacionalizmu, kulturalizaciji ekonomske politike in tehniki vzbujanja gnusa in sovraštva namesto sočutja, reartikulira pa se v odnosu do beguncev – migrantov muslimanov, ki ju predstavljata kot nevarnost »našim« svoboščinam. Članek ugotavlja, da islamofobija in ekstremni populistični diskurzi, ki se širijo prek novičarskega diskurza, kulturno zamenjajo z biološkim; nova oblika kulturnega rasizma tudi begunca zamenja z migrantom muslimanom. KLJUČNE BESEDE: begunci, populistični novičarski diskurz, ekstremizem, nacionalizem, kulturni rasizem

Članek proučuje značilnosti ekstremnih populističnih novičarskih diskurzov in njihovih desnih politik na primeru ksenofobnega tona razprav o beguncih in islamu. Da bi demitologiziral populistične diskurze, ki jih reproducirata, in razkril način razširjanja ekstremističnih pogledov, analizira prispevke o beguncih iz dveh tednikov, Reporterja in Demokracije, ki se samoopredeljujeta kot desno usmerjena politična tednika. Njun politični diskurz temelji na avtoritarizmu, militarizmu, nativizmu in etničnem nacionalizmu, kulturalizaciji ekonomske politike in tehniki vzbujanja gnusa in sovraštva namesto sočutja, reartikulira pa se v odnosu do beguncev – migrantov muslimanov, ki ju predstavljata kot nevarnost »našim« svoboščinam. Članek ugotavlja, da islamofobija in ekstremni populistični diskurzi, ki se širijo prek novičarskega diskurza, kulturno zamenjajo z biološkim; nova oblika kulturnega rasizma tudi begunca zamenja z migrantom muslimanom. KLJUČNE BESEDE: begunci, populistični novičarski diskurz, ekstremizem, nacionalizem, kulturni rasizem

Članek s pomočjo kritične analize diskurza obravnava predvsem jezikovne načine, s pomočjo katerih so migranti konstruirani v osrednjem in najbolj branem slovenskem dnevniku – Slovenskih novicah. Ker se Slovenske novice žanrsko umeščajo med tabloide, članek najprej opredeli elemente tabloidov, nato pa s pomočjo empirične študije pokaže, kako so bili v obdobju med 20. 8. 2015 in 31. 12. 2015 migranti konstruirani kot »drugi«, Slovenci pa kot žrtve. S pomočjo analize avtorica ugotavlja, da tabloidni diskurz preigrava predvsem binarne dihotomije med »nami kot tistimi, ki poosebljamo žrtve, heroje in heroizirane žrtve, in »njimi«, ki za večinsko populacijo poosebljajo kulturno in varnostno grožnjo.
KLJUČNE BESEDE: migracije, tabloid, Slovenske novice, drugačenje, žrtev

Članek s pomočjo kritične analize diskurza obravnava predvsem jezikovne načine, s pomočjo katerih so migranti konstruirani v osrednjem in najbolj branem slovenskem dnevniku – Slovenskih novicah. Ker se Slovenske novice žanrsko umeščajo med tabloide, članek najprej opredeli elemente tabloidov, nato pa s pomočjo empirične študije pokaže, kako so bili v obdobju med 20. 8. 2015 in 31. 12. 2015 migranti konstruirani kot »drugi«, Slovenci pa kot žrtve. S pomočjo analize avtorica ugotavlja, da tabloidni diskurz preigrava predvsem binarne dihotomije med »nami kot tistimi, ki poosebljamo žrtve, heroje in heroizirane žrtve, in »njimi«, ki za večinsko populacijo poosebljajo kulturno in varnostno grožnjo.
KLJUČNE BESEDE: migracije, tabloid, Slovenske novice, drugačenje, žrtev

Članek obravnava javne odzive na begunsko krizo jeseni 2015. Temeljno izhodišče analize so vznikajoči »post-schengenski« imaginariji meje, ki se oblikujejo v odzivih na ukrepe držav članic EU v periferni soseščini in glede na pričakovanja centra o varovanju zunanjih meja. Slovenija v tej konstelaciji, ki se opira na spomine na 20. stoletje, predvsem na pripisano dediščino travmatičnega pripadanja socialističnemu bloku, zavzema mesto varuha meje. Iz te analize izpeljani teoretski argument poudari pomen zgodovinske obravnave javnih predstav o politični skupnosti, mejah in solidarnosti ter lokaliziranih študij popularnih predstav o pripadnosti, ki izhajajo iz regijskih zgodovin.
KLJUČNE BESEDE: begunci, balkanska pot, meje, tujci, Slovenija, prekarnost

Članek obravnava javne odzive na begunsko krizo jeseni 2015. Temeljno izhodišče analize so vznikajoči »post-schengenski« imaginariji meje, ki se oblikujejo v odzivih na ukrepe držav članic EU v periferni soseščini in glede na pričakovanja centra o varovanju zunanjih meja. Slovenija v tej konstelaciji, ki se opira na spomine na 20. stoletje, predvsem na pripisano dediščino travmatičnega pripadanja socialističnemu bloku, zavzema mesto varuha meje. Iz te analize izpeljani teoretski argument poudari pomen zgodovinske obravnave javnih predstav o politični skupnosti, mejah in solidarnosti ter lokaliziranih študij popularnih predstav o pripadnosti, ki izhajajo iz regijskih zgodovin.
KLJUČNE BESEDE: begunci, balkanska pot, meje, tujci, Slovenija, prekarnost

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.