Življenjski prehodi mladoletnih migrantov brez spremstva v Sloveniji: subjektivni poglediČlanek obravnava mladoletne migrante brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo mednarodno zaščito, in njihovo razumevanje štirih različnih življenjskih prehodov, ki so jih izkusili na svoji poti: prehoda v geografskem prostoru, institucionalnega prehoda, prehoda skozi čas in psihološke tranzicije. Njihove pripovedi o lastnih najboljših koristih in pogledih nanje razkrivajo vrzeli, omejitve in šibke točke obstoječih postopkov in implementacije sistema mednarodne zaščite v Sloveniji. Slovenija za mladoletne migrante brez spremstva v iskanju boljšega vsakdanjika namreč nima trajnih rešitev. 
KLJUČNE BESEDE: mladoletni migranti brez spremstva, življenjski prehodi, najboljša korist otroka, subjektivni vidik

Življenjski prehodi mladoletnih migrantov brez spremstva v Sloveniji: subjektivni poglediČlanek obravnava mladoletne migrante brez spremstva, ki v Sloveniji iščejo mednarodno zaščito, in njihovo razumevanje štirih različnih življenjskih prehodov, ki so jih izkusili na svoji poti: prehoda v geografskem prostoru, institucionalnega prehoda, prehoda skozi čas in psihološke tranzicije. Njihove pripovedi o lastnih najboljših koristih in pogledih nanje razkrivajo vrzeli, omejitve in šibke točke obstoječih postopkov in implementacije sistema mednarodne zaščite v Sloveniji. Slovenija za mladoletne migrante brez spremstva v iskanju boljšega vsakdanjika namreč nima trajnih rešitev. 
KLJUČNE BESEDE: mladoletni migranti brez spremstva, življenjski prehodi, najboljša korist otroka, subjektivni vidik

Zbirni in namestitveni centri za begunce, azilni domovi in centri za tujce so sodobna oblika institucionalizacije in prostorske segregacije ljudi. Nekoč dobro znani procesi »velikega zapiranja«, biopolitike in ustvarjanja »populacij« so danes prežeti z ideologijami evrocentrizma, kulturalizacije in kulturnega rasizma, ki jih širijo mediji. Primerjava s procesi zapiranja hendikepiranih pokaže, da so se po eni strani procesi deinstitucionalizacije na Zahodu uspešno končali ali pa še potekajo (v Sloveniji, na primer), po drugi strani pa se povsod po Evropi krepi institucionalizacija beguncev in migrantov. Namesto konstruiranja beguncev kot varnostne grožnje, zdravstvenega tveganja in kulturne drug(ačn)osti so potrebni ukrepi deinstitucionalizacije in depatologizacije begunskih življenj.
KLJUČNE BESEDE: begunci, evrocentrizem, biopolitika, »balkanska begunska pot«, deinstitucionalizacija

Zbirni in namestitveni centri za begunce, azilni domovi in centri za tujce so sodobna oblika institucionalizacije in prostorske segregacije ljudi. Nekoč dobro znani procesi »velikega zapiranja«, biopolitike in ustvarjanja »populacij« so danes prežeti z ideologijami evrocentrizma, kulturalizacije in kulturnega rasizma, ki jih širijo mediji. Primerjava s procesi zapiranja hendikepiranih pokaže, da so se po eni strani procesi deinstitucionalizacije na Zahodu uspešno končali ali pa še potekajo (v Sloveniji, na primer), po drugi strani pa se povsod po Evropi krepi institucionalizacija beguncev in migrantov. Namesto konstruiranja beguncev kot varnostne grožnje, zdravstvenega tveganja in kulturne drug(ačn)osti so potrebni ukrepi deinstitucionalizacije in depatologizacije begunskih življenj.
KLJUČNE BESEDE: begunci, evrocentrizem, biopolitika, »balkanska begunska pot«, deinstitucionalizacija

Nedokumentirane migracije so v porastu tako v Evropi kot drugje po svetu. Na Norveškem, kot tudi v preostalih evropskih državah, zaznavajo zastoj liberalizacije azilnih in migracijskih politik in porast restriktivnih ukrepov. Članek temelji na raziskavi nedokumentiranih migracij in avtoričinem terenskem delu z nedokumentiranimi migranti na Norveškem ter ponuja analizo štirih področij vladnih ukrepov. Ti pojasnjujejo način ustvarjanja nedokumentiranosti: 1) odstranitev in ponovna vzpostavitev meja; 2) kategorizacija kot strategija upravljanja; 3) ustvarjanje kategorije subjekta za deportacijo; in 4) kriminalizacija »nezakonito« priseljenih ljudi. Namen kompleksno prepletenih vladnih tehnik je upravljati z »nezakonito« priseljenimi ljudmi. Članek se osredotoča na načine konfiguracije in ustvarjanja nedokumentiranih migrantov na ozemlju nacionalne države, saj prav vladnost nedokumentiranih migracij hkrati ustvarja tovrstno kategorizacijo ljudi.
KLJUČNE BESEDE: nedokumentirane migracije, vladnost, družbene meje, deportacija, kriminalizacija

Nedokumentirane migracije so v porastu tako v Evropi kot drugje po svetu. Na Norveškem, kot tudi v preostalih evropskih državah, zaznavajo zastoj liberalizacije azilnih in migracijskih politik in porast restriktivnih ukrepov. Članek temelji na raziskavi nedokumentiranih migracij in avtoričinem terenskem delu z nedokumentiranimi migranti na Norveškem ter ponuja analizo štirih področij vladnih ukrepov. Ti pojasnjujejo način ustvarjanja nedokumentiranosti: 1) odstranitev in ponovna vzpostavitev meja; 2) kategorizacija kot strategija upravljanja; 3) ustvarjanje kategorije subjekta za deportacijo; in 4) kriminalizacija »nezakonito« priseljenih ljudi. Namen kompleksno prepletenih vladnih tehnik je upravljati z »nezakonito« priseljenimi ljudmi. Članek se osredotoča na načine konfiguracije in ustvarjanja nedokumentiranih migrantov na ozemlju nacionalne države, saj prav vladnost nedokumentiranih migracij hkrati ustvarja tovrstno kategorizacijo ljudi.
KLJUČNE BESEDE: nedokumentirane migracije, vladnost, družbene meje, deportacija, kriminalizacija

Nemška azilna politika je leta 2015, ko se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečalo število prošenj za azil, doživela presenetljiv premik. V nasprotju s pričakovanji nemška vlada ni zaostrila pogojev sprejema, kot je bilo to v navadi v preteklosti, temveč je beguncem izrazila dobrodošlico. Članek ponuja analizo dogodkov, ki so pripeljali do tovrstne vladne usmeritve, in pri tem uporabi konceptualni okvir, ki upošteva strukturo, delovanje in njun preplet. Osredotoča se na procese znotraj strankarskega političnega sistema in analizo morebitnega vpliva nanj s strani struktur v širšem družbenopolitičnem in ekonomskem okolju, ter percepcij, verovanj in ciljev politikov. Izsledki kažejo, da se je med konzervativno stranko CDU in socialnodemokratsko stranko SPD oblikovala nova zaveza. Obe sta zavzeli stališče, da so nekateri migranti zaščite bolj »potrebni« kot drugi. S hierarhizacijo sta domet humanitarizma v Nemčiji omejili na specifične skupine migrantov in beguncev.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, radikalna politična desnica, begunci, struktura/delovanje, politična debata

Nemška azilna politika je leta 2015, ko se je v primerjavi s prejšnjimi leti občutno povečalo število prošenj za azil, doživela presenetljiv premik. V nasprotju s pričakovanji nemška vlada ni zaostrila pogojev sprejema, kot je bilo to v navadi v preteklosti, temveč je beguncem izrazila dobrodošlico. Članek ponuja analizo dogodkov, ki so pripeljali do tovrstne vladne usmeritve, in pri tem uporabi konceptualni okvir, ki upošteva strukturo, delovanje in njun preplet. Osredotoča se na procese znotraj strankarskega političnega sistema in analizo morebitnega vpliva nanj s strani struktur v širšem družbenopolitičnem in ekonomskem okolju, ter percepcij, verovanj in ciljev politikov. Izsledki kažejo, da se je med konzervativno stranko CDU in socialnodemokratsko stranko SPD oblikovala nova zaveza. Obe sta zavzeli stališče, da so nekateri migranti zaščite bolj »potrebni« kot drugi. S hierarhizacijo sta domet humanitarizma v Nemčiji omejili na specifične skupine migrantov in beguncev.
KLJUČNE BESEDE: prosilci za azil, radikalna politična desnica, begunci, struktura/delovanje, politična debata

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.