Archivio storico dell'emigrazione italiana, ena od treh italijanskih znanstvenih revij, posvečenih zgodovini italijanskega izseljenstva, zadnjo monografsko številko namenja vprašanju 'čezmejnih delavcev' (it. frontalieri, nem. Grenzgänger). Čezmejni delovni migranti živijo razpeti med dvema sistemoma, izkoriščajoč njune neenakosti in diferencialna razmerja v gospodarskem in življenjskem standardu. Navadno domujejo v državi z nižjim življenjskim standardom, delajo pa v državi z bogatejšim plačilnim režimom in trgom zaposlovanja, kjer zasedajo deficitarna delovna mesta ali pa konkurirajo domačim delavcem. Pojav je zakoreninjen na območjih z odprtimi in kolikor toliko prepustnimi mejami, povezan pa je s številnimi kontroverznimi vidiki, ki netijo populizem, ksenofobijo, konflikte in zahteve po restrikcijah.

Archivio storico dell'emigrazione italiana, ena od treh italijanskih znanstvenih revij, posvečenih zgodovini italijanskega izseljenstva, zadnjo monografsko številko namenja vprašanju 'čezmejnih delavcev' (it. frontalieri, nem. Grenzgänger). Čezmejni delovni migranti živijo razpeti med dvema sistemoma, izkoriščajoč njune neenakosti in diferencialna razmerja v gospodarskem in življenjskem standardu. Navadno domujejo v državi z nižjim življenjskim standardom, delajo pa v državi z bogatejšim plačilnim režimom in trgom zaposlovanja, kjer zasedajo deficitarna delovna mesta ali pa konkurirajo domačim delavcem. Pojav je zakoreninjen na območjih z odprtimi in kolikor toliko prepustnimi mejami, povezan pa je s številnimi kontroverznimi vidiki, ki netijo populizem, ksenofobijo, konflikte in zahteve po restrikcijah.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Avtor v članku analizira poročanje o »begunski krizi« v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali »prvi in drugi begunski val«. Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poročanju o »begunski krizi«. Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
KLJUČNE BESEDE: begunska kriza, migracije, novinarske konvencije, kakovostni tisk, objektivnost, faktizem

Avtor v članku analizira poročanje o »begunski krizi« v treh osrednjih slovenskih dnevnih časopisih, Delu, Dnevniku in Večeru, v obdobju, ki so ga novinarji poimenovali »prvi in drugi begunski val«. Pri analizi se osredotoča na uokvirjanje problematike in na prevladujoče novinarske konvencije, s katerimi se uprizarja objektivnost, pri čemer skuša prikazati temeljno protislovje pri poročanju o »begunski krizi«. Na eksplicitni ravni je namreč v dnevnih časopisih problem z distanciranim poročanjem prevladujoče uokvirjen s humanitarno krizo, v redkih primerih tudi z varnostno grožnjo, na konotativni ravni pa se z značilnostma poročanja, kot sta faktizem in epizodičnost, utrjuje prevladujoči strah pred množičnostjo beguncev. Poleg tega v poročanju prihaja tudi do odmika od konvencij objektivnosti in bolj angažiranega poročanja, kjer dnevne novice z zatekanjem k arhetipskim podobam herojev delujejo podobno kot mit.
KLJUČNE BESEDE: begunska kriza, migracije, novinarske konvencije, kakovostni tisk, objektivnost, faktizem

Avtorica v članku izhaja iz teze, da metaprocesi medijatizacije medijsko delovanje definirajo do mere, ko se »medijska logika« prilagodi politični agendi. Tezo preverja s kvalitativno analizo novinarskih komentarjev o evropski migracijski politiki, objavljenih v časopisu Delo (avgust–december 2015). Analiza pokaže, da je najbolj razpoznavna značilnost novinarskih komentarjev, da v problematiziranju evropske migracijske politike kot rešitev predlagajo iste migracijske politike (kvotni sistem, schengenski sistem, bilateralne dogovore med državami idr.). Ugotavlja, da se migracijske politike legitimizirajo s pomočjo komentatorstva, ki izpušča refleksijo nevladnih virov in se v veliki meri utemeljuje na evrocentričnem zamišljanju Evrope.
KLJUČNE BESEDE: migracijska politika, schengen, kvotni sistem, Evropa, novinarski komentar

Avtorica v članku izhaja iz teze, da metaprocesi medijatizacije medijsko delovanje definirajo do mere, ko se »medijska logika« prilagodi politični agendi. Tezo preverja s kvalitativno analizo novinarskih komentarjev o evropski migracijski politiki, objavljenih v časopisu Delo (avgust–december 2015). Analiza pokaže, da je najbolj razpoznavna značilnost novinarskih komentarjev, da v problematiziranju evropske migracijske politike kot rešitev predlagajo iste migracijske politike (kvotni sistem, schengenski sistem, bilateralne dogovore med državami idr.). Ugotavlja, da se migracijske politike legitimizirajo s pomočjo komentatorstva, ki izpušča refleksijo nevladnih virov in se v veliki meri utemeljuje na evrocentričnem zamišljanju Evrope.
KLJUČNE BESEDE: migracijska politika, schengen, kvotni sistem, Evropa, novinarski komentar

Avtorica v članku obravnava »begunsko problematiko« v oddaji Odmevi na slovenski javni tele­viziji. Zanima jo, kako konvencionalna naturalizirana pravila novinarske prakse in uprizarjanje nevtralizma kot sestavnega dela profesionalne samopredstave političnega novinarstva določajo obravnavo teme. V tem kontekstu analizira izbor »zunanjih« ali »prisvojenih« glasov v studijskih intervjujih v Odmevih ter diskurzivno umeščanje intervjuvancev v narativ oddaje. Ugotavlja, da a) selekcija in b) diskurzivna obravnava gostov v studijskih intervjujih v Odmevih povzročata oz. omogočata zožanje razprave o »begunski problematiki« na polje legitimnih nasprotij, torej na tiste poglede, ki jih zastopa strankarska politika. S selekcijo in z obravnavo zunanjih glasov (gostov v studiu) se ustvarja t. i. mnenjski ali diskurzivni tunel, zaradi katerega prihaja do popolne simbolne marginalizacije vseh pogledov zunaj parlamentarnega mainstreama in njegovih interesov ter do obravnave »begunske problematike« kot sosledja pripetljajev. 
KLJUČNE BESEDE: begunci, tv intervju, prisvojeni glasovi, nevtralizem, analiza konverzacije

Avtorica v članku obravnava »begunsko problematiko« v oddaji Odmevi na slovenski javni tele­viziji. Zanima jo, kako konvencionalna naturalizirana pravila novinarske prakse in uprizarjanje nevtralizma kot sestavnega dela profesionalne samopredstave političnega novinarstva določajo obravnavo teme. V tem kontekstu analizira izbor »zunanjih« ali »prisvojenih« glasov v studijskih intervjujih v Odmevih ter diskurzivno umeščanje intervjuvancev v narativ oddaje. Ugotavlja, da a) selekcija in b) diskurzivna obravnava gostov v studijskih intervjujih v Odmevih povzročata oz. omogočata zožanje razprave o »begunski problematiki« na polje legitimnih nasprotij, torej na tiste poglede, ki jih zastopa strankarska politika. S selekcijo in z obravnavo zunanjih glasov (gostov v studiu) se ustvarja t. i. mnenjski ali diskurzivni tunel, zaradi katerega prihaja do popolne simbolne marginalizacije vseh pogledov zunaj parlamentarnega mainstreama in njegovih interesov ter do obravnave »begunske problematike« kot sosledja pripetljajev. 
KLJUČNE BESEDE: begunci, tv intervju, prisvojeni glasovi, nevtralizem, analiza konverzacije