Proces migracij ni zgolj pojav polpreteklega časa in sodobnosti. Avtor primerja znano izseljevanje Slovencev v drugi polovici 19. in 20. stoletja z manj znanim izseljevanjem Slovanov iz današnjega jugoslovanskega ozemlja v italijanske dežele od zgodnjega srednjega veka do prehoda iz 18. v 19. stoletje in ugotavlja mnoge podobnosti.

Proces migracij ni zgolj pojav polpreteklega časa in sodobnosti. Avtor primerja znano izseljevanje Slovencev v drugi polovici 19. in 20. stoletja z manj znanim izseljevanjem Slovanov iz današnjega jugoslovanskega ozemlja v italijanske dežele od zgodnjega srednjega veka do prehoda iz 18. v 19. stoletje in ugotavlja mnoge podobnosti.

Bralcu vsebina prispevka nudi podatke o prvih začetkih organiziranega zbiranja gradiva o slovenskih izseljencih, ki je z ustanovitvijo Študijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva pri SAZU l. 1963 preraslo v institucionalizirano obliko. Prikazan je nadaljnji razvoj delovanja študijskega centra, ki se l. 1982 preimenuje v Inštitut za izseljenstvo SAZU, l. 1986 pa v Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Bralcu vsebina prispevka nudi podatke o prvih začetkih organiziranega zbiranja gradiva o slovenskih izseljencih, ki je z ustanovitvijo Študijskega centra za zgodovino slovenskega izseljenstva pri SAZU l. 1963 preraslo v institucionalizirano obliko. Prikazan je nadaljnji razvoj delovanja študijskega centra, ki se l. 1982 preimenuje v Inštitut za izseljenstvo SAZU, l. 1986 pa v Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Mogoče se bo komu zdelo zelo vprašljivo, čemu v sedanjih kriznih razmerah »spravljati na svet« nov zbornik in tiščati še ena »lačna usta« k pičli skledi sredstev, ki jih danes v matični domovini namenjamo znanosti. Podobno bo kdo lahko tudi sklepal, da je zbornik znanstvenih prispevkov o slovenskem izseljenstvu »Dve domovini« posledica sedanje »konjunkture« zanimanja matične domovine za slovenske izseljence. Zakaj torej novi zbornik in kdaj je prišlo do njegove zamisli? Že kmalu potem, ko je dobil Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti svojo bolj ali manj zaključeno sedanjo podobo, je med njegovimi delavci konec leta 1987 začela kliti misel o nujnosti posebne znanstvene revije o izseljenskih vprašanjih. Razmišljanje o njej je bilo toliko bolj upravičeno, ker v napi sicer dovolj pestri ponudbi znanstvenega tiska doslej še ne premoremo znanstvene publikacije, namenjene izključno vprašanjem slovenskega izseljenstva. Prispevki o teh vprašanjih so tako doslej izhajali raztreseni po najrazličnejših strokovnih in znanstvenih zbornikih, revijah, časopisih, koledarjih in podobnem. Tako pomembno in za naš narodnostni obstoj usodno vprašanje, kot je izseljenstvo, ki zadeva tako rekoč tretjino slovenskega naroda, pa vsekakor zasluži svojo posebno znanstveno publikacijo. Misel nanjo je zorela dlje in potrebno je bilo veliko zavzetosti in zagnanosti sodelavcev Inštituta, da se ni v teh suhih časih utopila v malodušju. V veliko oporo nam je bilo razumevanje in odobravanje, ki ga je bila naša zamisel deležna med strokovnjaki za izseljenska vprašanja tako v matični zgodovini kot v zamejstvu in izseljenstvu, kot tudi prispevki, ki so prišli v presenetljivo velikem številu kot odgovor na naše povabilo k sodelovanju.

Mogoče se bo komu zdelo zelo vprašljivo, čemu v sedanjih kriznih razmerah »spravljati na svet« nov zbornik in tiščati še ena »lačna usta« k pičli skledi sredstev, ki jih danes v matični domovini namenjamo znanosti. Podobno bo kdo lahko tudi sklepal, da je zbornik znanstvenih prispevkov o slovenskem izseljenstvu »Dve domovini« posledica sedanje »konjunkture« zanimanja matične domovine za slovenske izseljence. Zakaj torej novi zbornik in kdaj je prišlo do njegove zamisli? Že kmalu potem, ko je dobil Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti svojo bolj ali manj zaključeno sedanjo podobo, je med njegovimi delavci konec leta 1987 začela kliti misel o nujnosti posebne znanstvene revije o izseljenskih vprašanjih. Razmišljanje o njej je bilo toliko bolj upravičeno, ker v napi sicer dovolj pestri ponudbi znanstvenega tiska doslej še ne premoremo znanstvene publikacije, namenjene izključno vprašanjem slovenskega izseljenstva. Prispevki o teh vprašanjih so tako doslej izhajali raztreseni po najrazličnejših strokovnih in znanstvenih zbornikih, revijah, časopisih, koledarjih in podobnem. Tako pomembno in za naš narodnostni obstoj usodno vprašanje, kot je izseljenstvo, ki zadeva tako rekoč tretjino slovenskega naroda, pa vsekakor zasluži svojo posebno znanstveno publikacijo. Misel nanjo je zorela dlje in potrebno je bilo veliko zavzetosti in zagnanosti sodelavcev Inštituta, da se ni v teh suhih časih utopila v malodušju. V veliko oporo nam je bilo razumevanje in odobravanje, ki ga je bila naša zamisel deležna med strokovnjaki za izseljenska vprašanja tako v matični zgodovini kot v zamejstvu in izseljenstvu, kot tudi prispevki, ki so prišli v presenetljivo velikem številu kot odgovor na naše povabilo k sodelovanju.

Urednik nove knjižne zbirke tržaške založbe Mladika Ivo Jevnikar na notranjem ovitku Geržiničeve knjige Od Save do Srebrne reke piše: »S spomini prof. Alojzija Geržiniča založba Mladika začenja novo zbirko Zapisi iz zdomstva, posvečeno knjigam, ki so jih napisali Slovenci po svetu. S tem želi še bolj načrtno izpolnjevati eno izmed poslanstev, ki sta si jih od začetka zastavili revija, nato pa še založba Mladika. Gre za dialog in povezovanje rojakov ter utrjevanje skupnega slovenskega prostora.« Praviloma naj bi vsako leto izšel po en knjižni naslov.

Urednik nove knjižne zbirke tržaške založbe Mladika Ivo Jevnikar na notranjem ovitku Geržiničeve knjige Od Save do Srebrne reke piše: »S spomini prof. Alojzija Geržiniča založba Mladika začenja novo zbirko Zapisi iz zdomstva, posvečeno knjigam, ki so jih napisali Slovenci po svetu. S tem želi še bolj načrtno izpolnjevati eno izmed poslanstev, ki sta si jih od začetka zastavili revija, nato pa še založba Mladika. Gre za dialog in povezovanje rojakov ter utrjevanje skupnega slovenskega prostora.« Praviloma naj bi vsako leto izšel po en knjižni naslov.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.

Prispevek je objavljen v angleškem jeziku.