Mobilnost, zlasti delovna mobilnost, je promovirana in ovrednotena kot ekonomski in politični temeljni kamen Evropske unije in hkrati predstavljena kot ključna za njuna prihodnja razvoj in rast. Mobilni posamezniki pa se hkrati soočajo z veliko ovirami, ki jim preprečujejo mobilnost, pri čemer so umetniki, aktivni v transnacionalnih umetnostnih svetovih, še zlasti ranljivi. Avtorica se v preglednem članku osredotoča na mednarodno mobilnost umetnikov v Evropski uniji, pri čemer analizira različne pisne vire (literaturo in spletne vire). Članek ima dva namena: orisati mobilnost umetnikov kot posebno obliko mobilnosti in osvetliti razkorak, ki nastaja med dojemanjem mobilnosti, kot jo oblikujejo politični in javni diskurz ter akademski pristopi k njenemu preučevanju in kot jo definirajo ter problematizirajo umetniki in strokovni delavci v analizah stanja na področju mobilnosti umetnikov.
KLJUČNE BESEDE: mobilnost, mobilnost umetnikov, Evropska unija, ovire mobilnosti

Mobilnost, zlasti delovna mobilnost, je promovirana in ovrednotena kot ekonomski in politični temeljni kamen Evropske unije in hkrati predstavljena kot ključna za njuna prihodnja razvoj in rast. Mobilni posamezniki pa se hkrati soočajo z veliko ovirami, ki jim preprečujejo mobilnost, pri čemer so umetniki, aktivni v transnacionalnih umetnostnih svetovih, še zlasti ranljivi. Avtorica se v preglednem članku osredotoča na mednarodno mobilnost umetnikov v Evropski uniji, pri čemer analizira različne pisne vire (literaturo in spletne vire). Članek ima dva namena: orisati mobilnost umetnikov kot posebno obliko mobilnosti in osvetliti razkorak, ki nastaja med dojemanjem mobilnosti, kot jo oblikujejo politični in javni diskurz ter akademski pristopi k njenemu preučevanju in kot jo definirajo ter problematizirajo umetniki in strokovni delavci v analizah stanja na področju mobilnosti umetnikov.
KLJUČNE BESEDE: mobilnost, mobilnost umetnikov, Evropska unija, ovire mobilnosti

Avtorji v članku predstavljajo umetniški svet hrvaškega slikarja Zdravka Dučmelića v Argentini. Spominjanje s pomočjo umetnosti in kreativnosti obravnavajo z interdisciplinarnim povezovanjem antropologije in umetnostne zgodovine. Raziskujejo izražanje pridobljenega umetniškega in estetskega habitusa ter združevanje spominov in osebnih izkušenj v umetniškem ustvarjalnem procesu. S tem namenom predstavijo Dučmelićev estetski in umetniški habitus in njegov vstop v argentinski sociokulturni in umetniški prostor. Posebno pozornost posvečajo transformaciji osebnih in čustvenih izkušenj in spominov v umetniške simbolne in sanjske podobe.
KLJUČNE BESEDE: Dučmelić, umetnost, umetniški proces, spomini, Hrvati v Argentini, interdisciplinarni pristop

Avtorji v članku predstavljajo umetniški svet hrvaškega slikarja Zdravka Dučmelića v Argentini. Spominjanje s pomočjo umetnosti in kreativnosti obravnavajo z interdisciplinarnim povezovanjem antropologije in umetnostne zgodovine. Raziskujejo izražanje pridobljenega umetniškega in estetskega habitusa ter združevanje spominov in osebnih izkušenj v umetniškem ustvarjalnem procesu. S tem namenom predstavijo Dučmelićev estetski in umetniški habitus in njegov vstop v argentinski sociokulturni in umetniški prostor. Posebno pozornost posvečajo transformaciji osebnih in čustvenih izkušenj in spominov v umetniške simbolne in sanjske podobe.
KLJUČNE BESEDE: Dučmelić, umetnost, umetniški proces, spomini, Hrvati v Argentini, interdisciplinarni pristop

Članek obravnava vlogo bosansko-hercegovskih begunk v organizacijskih dejavnostih in glasbenem ustvarjanju dveh begunskih glasbenih skupin (Dertum in Vali) v Sloveniji z začetka devetdesetih let. Ob upoštevanju idej o transformativni moči umetnosti in sočasnem zavračanju identitarne dokse, ki begunsko ustvarjalnost največkrat reducira na begunske težnje po ohranjanju nacionalne/etnične identitete v novih kontekstih, članek prikaže begunske ženske kot kreativne akterke družbenih sprememb. Etnografsko zasleduje njihovo vlogo pri transformaciji tradicionalnega glasbenega žan­ra – sevdalinke, prav tako pa pokaže na njihovo moč pri identitetnih pogajanjih ter spremembah razmerij moči ter razmerij med spoloma, in sicer tako znotraj heterogene bosansko-hercegovske begunske skupnosti kot tudi onkraj njenih – z migracijsko politiko – začrtanih meja.
KLJUČNE BESEDE: begunke, glasbeno ustvarjanje, umetnost in sprememba, odnosi med spoloma, sevdalinka, Bosna in Hercegovina, Slovenija

Članek obravnava vlogo bosansko-hercegovskih begunk v organizacijskih dejavnostih in glasbenem ustvarjanju dveh begunskih glasbenih skupin (Dertum in Vali) v Sloveniji z začetka devetdesetih let. Ob upoštevanju idej o transformativni moči umetnosti in sočasnem zavračanju identitarne dokse, ki begunsko ustvarjalnost največkrat reducira na begunske težnje po ohranjanju nacionalne/etnične identitete v novih kontekstih, članek prikaže begunske ženske kot kreativne akterke družbenih sprememb. Etnografsko zasleduje njihovo vlogo pri transformaciji tradicionalnega glasbenega žan­ra – sevdalinke, prav tako pa pokaže na njihovo moč pri identitetnih pogajanjih ter spremembah razmerij moči ter razmerij med spoloma, in sicer tako znotraj heterogene bosansko-hercegovske begunske skupnosti kot tudi onkraj njenih – z migracijsko politiko – začrtanih meja.
KLJUČNE BESEDE: begunke, glasbeno ustvarjanje, umetnost in sprememba, odnosi med spoloma, sevdalinka, Bosna in Hercegovina, Slovenija

Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili »zamišljeno skupnost«. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega »Slovenski Inštrumentalni Ansambel« pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata izdomovine njihovih prednikov.
KLJUČNE BESEDE: popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, Argentina

Članek z antropološkega stališča obravnava izbor, preobrazbo in odkrivanje slovenskega popularnega glasbenega žanra v skupnosti slovenskih beguncev v Argentini. V želji po nadaljevanju kulturnega udejstvovanja svojih prednikov in iz odgovornosti za ohranjanje korenin in socialnega spomina so potomci ustvarili »zamišljeno skupnost«. Avtorica glasbo analizira kot način sodobnih narodnih praks, s katerimi potomci ohranjajo slovenstvo, s predstavitvijo narodno-zabavnega »Slovenski Inštrumentalni Ansambel« pa analizira vpliv migracijskih in spominskih procesov na njihovo življenje in glasbeno ustvarjalnost, zanima pa jo tudi način prisvojitve glasbe in besedila, ki izvirata izdomovine njihovih prednikov.
KLJUČNE BESEDE: popularna in narodno-zabavna glasba, prisvojitev, diaspora, identiteta, socialni spomin, Argentina

Članek obravnava vpliv mobilnosti na vizualno umetnost med umetniki v slovenski skupnosti v Argentini. Temeljno vprašanje prispevka je, kako je umetniška ustvarjalnost povezana z individualnimi in s kolektivnimi izkušnjami migracije, z življenjem v diaspori pa tudi z vračanjem. Umetnost obravnava z antropološkega vidika kot procesualno in relacijsko ter vselej vključeno v širše socialne, politične in družbene kontekste. Takšna analiza po eni strani razkriva umetnikove izkušnje, predvsem pa širše pomene in vloge umetnosti v specifičnih družbenozgodovinskih kontekstih. Ker avtor obravnava, kako umetniki v diaspori razumejo zgodovino ter kako si zamišljajo, izražajo in ustvarjajo odnose z domovino, umetniška dela postavlja v odnos z življenjskimi zgodbami in potmi umetnikov ter družbenozgodovinskimi okoliščinami. Pojasnjuje povezave med mobilnostjo in umetnostjo, obravnava medsebojno vplivanje diasporične skupnosti na delo umetnikov in obenem vpliv umetniških del na oblikovanje diaspore.
KLJUČNE BESEDE: slovenska diaspora, Argentina, vizualna umetnost, mobilnost, antropologija umetnosti

Članek obravnava vpliv mobilnosti na vizualno umetnost med umetniki v slovenski skupnosti v Argentini. Temeljno vprašanje prispevka je, kako je umetniška ustvarjalnost povezana z individualnimi in s kolektivnimi izkušnjami migracije, z življenjem v diaspori pa tudi z vračanjem. Umetnost obravnava z antropološkega vidika kot procesualno in relacijsko ter vselej vključeno v širše socialne, politične in družbene kontekste. Takšna analiza po eni strani razkriva umetnikove izkušnje, predvsem pa širše pomene in vloge umetnosti v specifičnih družbenozgodovinskih kontekstih. Ker avtor obravnava, kako umetniki v diaspori razumejo zgodovino ter kako si zamišljajo, izražajo in ustvarjajo odnose z domovino, umetniška dela postavlja v odnos z življenjskimi zgodbami in potmi umetnikov ter družbenozgodovinskimi okoliščinami. Pojasnjuje povezave med mobilnostjo in umetnostjo, obravnava medsebojno vplivanje diasporične skupnosti na delo umetnikov in obenem vpliv umetniških del na oblikovanje diaspore.
KLJUČNE BESEDE: slovenska diaspora, Argentina, vizualna umetnost, mobilnost, antropologija umetnosti