Petindvajset let po krvavem razpadu socialistične Jugoslavije so zidovi postjugoslovanskih mest še vedno polni grafitov dveh domovin: aktualne nacionalne države in nekdanje jugoslovanske federacije. Glavna raziskovalna vprašanja članka, ki temelji na avtorjevem longitudinalnem raziskovanju in semioloških (kvalitativnih in kvantitativnih) metodoloških pristopih je, kako, kje in zakaj so v tej specifični urbani subkulturi Jugoslavija, njen socializem, njene protifašistične korenine in njeni voditelji (de)konstruirani, slavljeni in obsojani. Na ravni denotacije se grafiti in street art, ki se pogosto konfrontirajo v grafitarskih bitkah, delijo na pro- in protijugoslovanske. Na ravni konotacije se pojavljajo trije glavni ideološki antagonizmi: socialistični federalizem vs. nacionalizem, Tito vs. njegovi nasprotniki in antifašizem vs. fašizem. Temu sledi analiza ekspresivnih strategij tovrstne urbane produkcije, kot so provokacija in kritika, afirmacija in kontinuiteta, označevanje terena, nenehni antagonizem in semiološka gverila.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, Jugoslavija, grafiti, street art, jugonostalgija, nacionalizem, semiologija

Petindvajset let po krvavem razpadu socialistične Jugoslavije so zidovi postjugoslovanskih mest še vedno polni grafitov dveh domovin: aktualne nacionalne države in nekdanje jugoslovanske federacije. Glavna raziskovalna vprašanja članka, ki temelji na avtorjevem longitudinalnem raziskovanju in semioloških (kvalitativnih in kvantitativnih) metodoloških pristopih je, kako, kje in zakaj so v tej specifični urbani subkulturi Jugoslavija, njen socializem, njene protifašistične korenine in njeni voditelji (de)konstruirani, slavljeni in obsojani. Na ravni denotacije se grafiti in street art, ki se pogosto konfrontirajo v grafitarskih bitkah, delijo na pro- in protijugoslovanske. Na ravni konotacije se pojavljajo trije glavni ideološki antagonizmi: socialistični federalizem vs. nacionalizem, Tito vs. njegovi nasprotniki in antifašizem vs. fašizem. Temu sledi analiza ekspresivnih strategij tovrstne urbane produkcije, kot so provokacija in kritika, afirmacija in kontinuiteta, označevanje terena, nenehni antagonizem in semiološka gverila.
KLJUČNE BESEDE: Slovenija, Jugoslavija, grafiti, street art, jugonostalgija, nacionalizem, semiologija

Prispevek predstavi primerjalno analizo literarnega opusa Brine Švigelj Merat (Brine Svit) in romana Eve Hoffman Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku s temeljnim poudarkom na jezikovni identiteti, ki se v delih obeh literarnih ustvarjalk zelo izrazito pojavlja in je ključno povezana tudi z njuno avtobiografsko izkušnjo migracije ter z jezikovnim, s kulturnim in z družbenim vživljanjem v novo okolje. Literarni ustvarjalki se v svojih delih ob vprašanjih jezikovne identitete dotikata tudi osebnostne gradnje literarnih protagonistov in protagonistk v novem življenjskem okolju po izkušnji migracije.
KLJUČNE BESEDE: Brina Švigelj Merat (Brina Svit), Eva Hoffman, jezikovna identiteta, izkušnja migracije, identitetna gradnja, avtobiografija

Prispevek predstavi primerjalno analizo literarnega opusa Brine Švigelj Merat (Brine Svit) in romana Eve Hoffman Lost in Translation: Življenje v drugem jeziku s temeljnim poudarkom na jezikovni identiteti, ki se v delih obeh literarnih ustvarjalk zelo izrazito pojavlja in je ključno povezana tudi z njuno avtobiografsko izkušnjo migracije ter z jezikovnim, s kulturnim in z družbenim vživljanjem v novo okolje. Literarni ustvarjalki se v svojih delih ob vprašanjih jezikovne identitete dotikata tudi osebnostne gradnje literarnih protagonistov in protagonistk v novem življenjskem okolju po izkušnji migracije.
KLJUČNE BESEDE: Brina Švigelj Merat (Brina Svit), Eva Hoffman, jezikovna identiteta, izkušnja migracije, identitetna gradnja, avtobiografija

Število migrantov iz Zahodne Azije in Severne Afrike v Evropo se je leta 2015 zelo povečalo. V Evropi je nastala velika migracijska kriza, ki jo je povzročila preusmeritev migrantskih poti iz južnih in zahodnih mediteranskih poti na balkansko pot. Razsežnost krize je pokazala nepripravljenost EU, da bi z ustrezno migracijsko politiko legalno obvladala nastali položaj. V Sloveniji smo v začetku množico migrantov le opazovali. Ko pa je Madžarska zaprla svoje meje, se je njihova pot preusmerila proti Sloveniji. Število migrantov, ki je hitro preseglo kapacitete, ki so omogočale nadzorovanje položaja, se je zmanjšalo šele spomladi 2016 po sprejetju dogovora med EU in Turčijo. Avtor zagovarja tezo, da je migracijska kriza v Evropi del širše krize prebivalstvene politike. Nedokončan demografski prehod v evropski soseščini s hitro rastjo prebivalstva, z vojnami in s političnimi krizami ustvarja vse več potencialnih migrantov. Ker se bodo demografska neravnovesja med temi regijami v prihodnosti še povečala, mora Evropa sprejeti primerno prebivalstveno in migracijsko politiko. Avtorjeve obrise vzdržne migracijske politike v EU bo treba preveriti v širših razpravah.
KLJUČNE BESEDE: migracijska kriza, migracijska politika, demografska neravnovesja, Evropska unija

Število migrantov iz Zahodne Azije in Severne Afrike v Evropo se je leta 2015 zelo povečalo. V Evropi je nastala velika migracijska kriza, ki jo je povzročila preusmeritev migrantskih poti iz južnih in zahodnih mediteranskih poti na balkansko pot. Razsežnost krize je pokazala nepripravljenost EU, da bi z ustrezno migracijsko politiko legalno obvladala nastali položaj. V Sloveniji smo v začetku množico migrantov le opazovali. Ko pa je Madžarska zaprla svoje meje, se je njihova pot preusmerila proti Sloveniji. Število migrantov, ki je hitro preseglo kapacitete, ki so omogočale nadzorovanje položaja, se je zmanjšalo šele spomladi 2016 po sprejetju dogovora med EU in Turčijo. Avtor zagovarja tezo, da je migracijska kriza v Evropi del širše krize prebivalstvene politike. Nedokončan demografski prehod v evropski soseščini s hitro rastjo prebivalstva, z vojnami in s političnimi krizami ustvarja vse več potencialnih migrantov. Ker se bodo demografska neravnovesja med temi regijami v prihodnosti še povečala, mora Evropa sprejeti primerno prebivalstveno in migracijsko politiko. Avtorjeve obrise vzdržne migracijske politike v EU bo treba preveriti v širših razpravah.
KLJUČNE BESEDE: migracijska kriza, migracijska politika, demografska neravnovesja, Evropska unija

Čeprav je slovenska skupnost v Kanadi le majhen konstitutivni element sodobne države, je aktivno prispevala k ekonomskemu in političnemu razvoju druge največje države na svetu. Dosedanje študije so le deskriptivno raziskovale vlogo slovenskih izseljencev v gradnji tega pomembnega gospodarskega sistema, v pričujočem članku pa avtor analizira razvoj slovenske skupnosti in pomembne spremembe v družbeni stratifikaciji članstva glede na radikalne globalne gospodarske spremembe. V nasprotju s tem pa so organizacije slovenske skupnosti v Kanadi ohranile altruistično poslanstvo, ki je v različnih obdobjih ostalo domala nespremenjeno. 
KLJUČNE BESEDE: migracije, slovenski priseljenci, etnična ekonomija, Kanada

Čeprav je slovenska skupnost v Kanadi le majhen konstitutivni element sodobne države, je aktivno prispevala k ekonomskemu in političnemu razvoju druge največje države na svetu. Dosedanje študije so le deskriptivno raziskovale vlogo slovenskih izseljencev v gradnji tega pomembnega gospodarskega sistema, v pričujočem članku pa avtor analizira razvoj slovenske skupnosti in pomembne spremembe v družbeni stratifikaciji članstva glede na radikalne globalne gospodarske spremembe. V nasprotju s tem pa so organizacije slovenske skupnosti v Kanadi ohranile altruistično poslanstvo, ki je v različnih obdobjih ostalo domala nespremenjeno. 
KLJUČNE BESEDE: migracije, slovenski priseljenci, etnična ekonomija, Kanada

V članku avtorici opisujeta proces povratne migracije v romunski ruralni skupnosti Drăguş. Posvečata se predvsem identitetnim spremembam tistih članov skupnosti, ki so se za stalno vrnili iz Italije in so posledica migracijske izkušnje. S člankom sta želeli poudariti, da so povratne migracije kljub ekonomskim, socialnim in kulturnim učinkom za skupnost v strokovni literaturi najbolj zanemarjen del migracijskega procesa, dokazati vrednost in pomen kvalitativnih podatkov in poudariti pomen ukvarjanja tako z individualnimi kot s skupinskimi spremembami identitet.
KLJUČNE BESEDE: povratna migracija, kriza identitete, etnografija, kvalitativni podatki

V članku avtorici opisujeta proces povratne migracije v romunski ruralni skupnosti Drăguş. Posvečata se predvsem identitetnim spremembam tistih članov skupnosti, ki so se za stalno vrnili iz Italije in so posledica migracijske izkušnje. S člankom sta želeli poudariti, da so povratne migracije kljub ekonomskim, socialnim in kulturnim učinkom za skupnost v strokovni literaturi najbolj zanemarjen del migracijskega procesa, dokazati vrednost in pomen kvalitativnih podatkov in poudariti pomen ukvarjanja tako z individualnimi kot s skupinskimi spremembami identitet.
KLJUČNE BESEDE: povratna migracija, kriza identitete, etnografija, kvalitativni podatki