Prispevek podaja pregled slovenskih socioloških raziskav o slovenskem izseljenstvu za povojno obdobje. Večji del obstoječih raziskav je bil izpeljan v okviru večletnega raziskovalnega projekta RI FSPN. V pripravljalnem obdobju je bil objavljen projekt raziskav, izdani sta bili dve obsežni bibliografiji in informacije o najpomembnejših rezultatih raziskave o tujih delavcih, ki jo je Bundesanstalt fur Arbeit izvedla spomladi 1972. Ostale raziskave avtorica razdeli v štiri sklope: 1. raziskave, ki govorijo o življenju Slovencev ZRN, 2. raziskave o Slovencih, ki so se vrnili domov iz ZRN; 3. Raziskave o specifični problematiki izseljencev iz Pomurja in 4. ostale raziskave. Časovni in tematski pregled socioloških raziskav je v osnovi problemsko zastavljen.

Prispevek podaja pregled slovenskih socioloških raziskav o slovenskem izseljenstvu za povojno obdobje. Večji del obstoječih raziskav je bil izpeljan v okviru večletnega raziskovalnega projekta RI FSPN. V pripravljalnem obdobju je bil objavljen projekt raziskav, izdani sta bili dve obsežni bibliografiji in informacije o najpomembnejših rezultatih raziskave o tujih delavcih, ki jo je Bundesanstalt fur Arbeit izvedla spomladi 1972. Ostale raziskave avtorica razdeli v štiri sklope: 1. raziskave, ki govorijo o življenju Slovencev ZRN, 2. raziskave o Slovencih, ki so se vrnili domov iz ZRN; 3. Raziskave o specifični problematiki izseljencev iz Pomurja in 4. ostale raziskave. Časovni in tematski pregled socioloških raziskav je v osnovi problemsko zastavljen.

Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.

Članek podaja kontrasten zgodovinski pregled različnih stališč o izseljenski literaturi, vključno s slovenskim ustvarjanjem v Avstraliji, ZDA in Kanadi. Nakazana je konvergenca v novejšem kulturno-zgodovinskem pristopu v omenjenih angleško govorečih državah oziroma skupni trend v smeri multikulturalnosti in m ultietničnosti. S kritičnim ovrednotenjem izseljenske oziroma etnične literature se posamezne nacionalne literarne zgodovine sedaj ponovno pišejo (dekonstruirajo) s stališča decentralizacije, demarginalizacije in dekanonizacije znotraj postmoderne paradigme.

Prispevek prikazuje publicistično dejavnost slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji v letih 1945-1948. Predstavljene so posamezne publikacije in njihova vsebina. Avtorica daje večji poudarek periodičnim publikacijam, ker bolj neposredno izražajo doživljanje "begunske usode" in njihovo politično razpoloženje. Študija je nastala na osnovi gradiva, ki ga hrani NUK.

Prispevek prikazuje publicistično dejavnost slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji v letih 1945-1948. Predstavljene so posamezne publikacije in njihova vsebina. Avtorica daje večji poudarek periodičnim publikacijam, ker bolj neposredno izražajo doživljanje "begunske usode" in njihovo politično razpoloženje. Študija je nastala na osnovi gradiva, ki ga hrani NUK.

Na začetku našega stoletja so se naši prekmurski rojaki začeli naseljevati v Betlehemu, Pa., ZDA, kjer je nastala že na začetku močna naselbina. Življenje v novem okolju so si dobro uredili, zgradili svoji evangeličansko in katoliško cerkev, ustanovili dobrodelna društva in skrbeli za svojo narodno, kulturno in versko tradicijo. Pri tem jim je odločilno pomagal časopis Amerikanski Slovencov Glas, ki so ga leta 1921 začeli izdajati kot skupno glasilo. Dobra tri desetletja, vse do svoje upokojitve leta 1954 ga je urejal in izdajal Aleksander Kardoš, ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja ameriških rojakov iz Prekmurja. Amerikanski Slovencov Glas je bil med najpomembnejšimi dejavniki pri ohranjanju narodne, kulturne in verske zavesti med prekmurskimi izseljenci v prvi polovici našega stoletja.

Na začetku našega stoletja so se naši prekmurski rojaki začeli naseljevati v Betlehemu, Pa., ZDA, kjer je nastala že na začetku močna naselbina. Življenje v novem okolju so si dobro uredili, zgradili svoji evangeličansko in katoliško cerkev, ustanovili dobrodelna društva in skrbeli za svojo narodno, kulturno in versko tradicijo. Pri tem jim je odločilno pomagal časopis Amerikanski Slovencov Glas, ki so ga leta 1921 začeli izdajati kot skupno glasilo. Dobra tri desetletja, vse do svoje upokojitve leta 1954 ga je urejal in izdajal Aleksander Kardoš, ena od vodilnih osebnosti kulturnega življenja ameriških rojakov iz Prekmurja. Amerikanski Slovencov Glas je bil med najpomembnejšimi dejavniki pri ohranjanju narodne, kulturne in verske zavesti med prekmurskimi izseljenci v prvi polovici našega stoletja.

Priseljenski tisk odraža spreminjajoči se profil doseljencev, ki v New York prihajajo z vseh koncev sveta. Večina so priseljenci, veliko pa je med njimi poslovnežev, ki v ZDA prihajajo s svojimi družinami  za čas do pet let. Nekateri se, kljub tem u da pridejo z namenom ostati, po določeni dobi vrnejo domov. Ti novodobni prišleki so običajno bolj izobraženi in premožnejši od tistih iz revnejše dobe priseljevanj. Mnogi med njimi iščejo boljšo izobrazbo za svoje otroke in poslovne možnosti zase. Kljub temu, da je tehnologija olajšala prehode iz ene kulture v drugo, ostaja jezik odločilen dejavnik pri akulturaciji v novo okolje in asimilaciji v globalno družbo.

Priseljenski tisk odraža spreminjajoči se profil doseljencev, ki v New York prihajajo z vseh koncev sveta. Večina so priseljenci, veliko pa je med njimi poslovnežev, ki v ZDA prihajajo s svojimi družinami  za čas do pet let. Nekateri se, kljub tem u da pridejo z namenom ostati, po določeni dobi vrnejo domov. Ti novodobni prišleki so običajno bolj izobraženi in premožnejši od tistih iz revnejše dobe priseljevanj. Mnogi med njimi iščejo boljšo izobrazbo za svoje otroke in poslovne možnosti zase. Kljub temu, da je tehnologija olajšala prehode iz ene kulture v drugo, ostaja jezik odločilen dejavnik pri akulturaciji v novo okolje in asimilaciji v globalno družbo.