9 / 1998
Milena Bevc
Potencialno izseljevanje znanstvenikov iz Slovenije sredi devetdesetih letEmigracija - zlasti najbolj izobraženih - je v večini držav neznan ali pa zelo slabo evidentiran pojav. Članek prikazuje metodologijo in rezultate analize potencialne emigracije slovenskih raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom sredi 90. let na podlagi anketiranja posameznikov. Raziskava se je izvajala v okviru mednarodnega projekta o odlivu raziskovalcev iz 10 držav vzhodne in srednje Evrope. Iz več razlogov (uporaba
slučajnostnega vzorčenja, velik vzorec - 1000 raziskovalcev ali 29% »populacije«, velik odziv raziskovalcev - 64%, itd.) so rezultati raziskave za Slovenijo zelo pomembni in uporabni za politiko države na področju raziskovalnega sektorja. Glavni rezultat analize je, daje potencialna zunanja mobilnost slovenskih raziskovalcev visoka v absolutnem in relativnem pogledu (v primerjavi z ostalimi 9 opazovanimi državami) in da je glede
na strukturo te mobilnosti/migracij obseg potencialne izgube »možganov« velik.
9 / 1998
Milena Bevc
Potencialno izseljevanje znanstvenikov iz Slovenije sredi devetdesetih letEmigracija - zlasti najbolj izobraženih - je v večini držav neznan ali pa zelo slabo evidentiran pojav. Članek prikazuje metodologijo in rezultate analize potencialne emigracije slovenskih raziskovalcev z magisterijem ali doktoratom sredi 90. let na podlagi anketiranja posameznikov. Raziskava se je izvajala v okviru mednarodnega projekta o odlivu raziskovalcev iz 10 držav vzhodne in srednje Evrope. Iz več razlogov (uporaba
slučajnostnega vzorčenja, velik vzorec - 1000 raziskovalcev ali 29% »populacije«, velik odziv raziskovalcev - 64%, itd.) so rezultati raziskave za Slovenijo zelo pomembni in uporabni za politiko države na področju raziskovalnega sektorja. Glavni rezultat analize je, daje potencialna zunanja mobilnost slovenskih raziskovalcev visoka v absolutnem in relativnem pogledu (v primerjavi z ostalimi 9 opazovanimi državami) in da je glede
na strukturo te mobilnosti/migracij obseg potencialne izgube »možganov« velik.
9 / 1998
Jurij Zalokar
Nostalgija in opus Johanna Christopha BiernatzkegaPisec razpravlja o negativnih in pozitivnih reakcijah na nostalgijo. Ustvarjalni vidik ponazarja z literarnim opusom in religiozno misijo J.C Biernatzkega (1795 - 1840), nemškega pesnika, pisatelja in pastorja poljskega porekla. Kot emigrant tretje generacije je še vedno globoko občutil nostalgijo po Poljski, domovini njegovega starega očeta. Vendar je uspel, de je prodrl globje v svojo bolečino in našel rešitev v realizaciji združujočega bistva življenja.
9 / 1998
Jurij Zalokar
Nostalgija in opus Johanna Christopha BiernatzkegaPisec razpravlja o negativnih in pozitivnih reakcijah na nostalgijo. Ustvarjalni vidik ponazarja z literarnim opusom in religiozno misijo J.C Biernatzkega (1795 - 1840), nemškega pesnika, pisatelja in pastorja poljskega porekla. Kot emigrant tretje generacije je še vedno globoko občutil nostalgijo po Poljski, domovini njegovega starega očeta. Vendar je uspel, de je prodrl globje v svojo bolečino in našel rešitev v realizaciji združujočega bistva življenja.
9 / 1998
Cvetka Kocjančič
Združevanje kanadskih SlovencevPrispevek obravnava oblike verskih, socialnih in kulturnih združenj treh glavnih valov slovenskih priseljencev v Kanadi: predvojnih priseljencev, večinoma kmetov, ki so tja prispeli v letih 1924-29, političnih beguncev, ki so se preselili v letih 1948-51, in ekonomskih priseljencev po letu 1956. Članek se doteka tudi političnih in drugih razhajaj med omejenimi tremi skupinami slovenskih priseljencev, ki so pokazali največjo enotnost v času, ko je bila njegova rojstna dežela v krizi, tj. med drugo svetovno vojno in med kratko vojno za neodvisnost Slovenije.
9 / 1998
Cvetka Kocjančič
Združevanje kanadskih SlovencevPrispevek obravnava oblike verskih, socialnih in kulturnih združenj treh glavnih valov slovenskih priseljencev v Kanadi: predvojnih priseljencev, večinoma kmetov, ki so tja prispeli v letih 1924-29, političnih beguncev, ki so se preselili v letih 1948-51, in ekonomskih priseljencev po letu 1956. Članek se doteka tudi političnih in drugih razhajaj med omejenimi tremi skupinami slovenskih priseljencev, ki so pokazali največjo enotnost v času, ko je bila njegova rojstna dežela v krizi, tj. med drugo svetovno vojno in med kratko vojno za neodvisnost Slovenije.
9 / 1998
Avgust Horvat
Prizadevanja slovenskih izseljencev za predajo materinščine svojim potomcem v deželi pod južnim križemKo so slovenski predvojni in povojni izseljenci v Argentini vsaj za silo uredili življenjske razmere v novi deželi, so takoj začeli ustanavljati slovenske šolske tečaje in na ta način skrbeli za predajo slovenske besede svojim potomcem. Premagati so morali marsikatere težave, a so vztrajali do naših dni. Mislili so tudi na ustanovitev slovenskih šol s pravico javnosti a niso uspeli. Sedaj predvojni izseljenci že 65 let vztrajajo pri poučevanju slovenščine v šolskem tečaju, gre za četrto generacijo, povojni izseljenci pa 50 let v devetih tečajih za otroke tretje generacije.
9 / 1998
Avgust Horvat
Prizadevanja slovenskih izseljencev za predajo materinščine svojim potomcem v deželi pod južnim križemKo so slovenski predvojni in povojni izseljenci v Argentini vsaj za silo uredili življenjske razmere v novi deželi, so takoj začeli ustanavljati slovenske šolske tečaje in na ta način skrbeli za predajo slovenske besede svojim potomcem. Premagati so morali marsikatere težave, a so vztrajali do naših dni. Mislili so tudi na ustanovitev slovenskih šol s pravico javnosti a niso uspeli. Sedaj predvojni izseljenci že 65 let vztrajajo pri poučevanju slovenščine v šolskem tečaju, gre za četrto generacijo, povojni izseljenci pa 50 let v devetih tečajih za otroke tretje generacije.
9 / 1998
Marjan Drnovšek
Spomenica Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz Aumetza v Franciji (1931)Prispevek obravnava besedilo spomenice Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz leta 1931, ki je nastal v rudarskem Aumetzu (Moselle) v Franciji. Besedilo je objavljeno v celoti. Avtor ga primerja z nekaterimi sočasnimi osnutki t.i. ”izseljenskega programa“, ki so nastajali v domovini. S primerjalno metodo je avtor opravil vsebinsko analizo spomenice, hkrati pa jo umešča v širši zgodovinski kontekst časa, v katerem je nastala.
9 / 1998
Marjan Drnovšek
Spomenica Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz Aumetza v Franciji (1931)Prispevek obravnava besedilo spomenice Jugoslovanske izseljeniške katoliške akcije iz leta 1931, ki je nastal v rudarskem Aumetzu (Moselle) v Franciji. Besedilo je objavljeno v celoti. Avtor ga primerja z nekaterimi sočasnimi osnutki t.i. ”izseljenskega programa“, ki so nastajali v domovini. S primerjalno metodo je avtor opravil vsebinsko analizo spomenice, hkrati pa jo umešča v širši zgodovinski kontekst časa, v katerem je nastala.