Letošnjo številko Dveh domovin posvečamo stoti obletnici rojstva uglednega slovenskoameriškega pisatelja Louisa Adamiča (1898-1951). Obletnicaje bila v Sloveniji deležna velike pozornosti v znanstvenih, kulturnih in prosvetnih krogih kot tudi v medijih. Največ kulturnih in šolskih prireditev je bilo v marcu, in sicer v Adamičevi rojstni občini Grosuplje in v Ljubljani, o čemer v tej številki revije posebej poročamo. Osrednja znanstvena prireditev ob tej priložnosti pa je bila mednarodna konferenca Ob stoti obletnici rojstva Louisa Adamiča -Intelektualci v diaspori, ki jo je pod vodstvom dr. Irene Gantar Godina organiziral Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v dneh od 1.-5. septembra 1998 v Portorožu (gl. poročilo o simpoziju v rubriki Poročila in razmišljanja).

Letošnjo številko Dveh domovin posvečamo stoti obletnici rojstva uglednega slovenskoameriškega pisatelja Louisa Adamiča (1898-1951). Obletnicaje bila v Sloveniji deležna velike pozornosti v znanstvenih, kulturnih in prosvetnih krogih kot tudi v medijih. Največ kulturnih in šolskih prireditev je bilo v marcu, in sicer v Adamičevi rojstni občini Grosuplje in v Ljubljani, o čemer v tej številki revije posebej poročamo. Osrednja znanstvena prireditev ob tej priložnosti pa je bila mednarodna konferenca Ob stoti obletnici rojstva Louisa Adamiča -Intelektualci v diaspori, ki jo je pod vodstvom dr. Irene Gantar Godina organiziral Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v dneh od 1.-5. septembra 1998 v Portorožu (gl. poročilo o simpoziju v rubriki Poročila in razmišljanja).

Kot izhaja iz naslova, je predmet obravnave emigrazione giuliana, pri čemer je implicitno mišljeno italijansko izseljenstvo iz Julijske krajine in v tem “duhu” je delo tudi koncipirano. Termin giuliani pa se pojavlja tudi v dobesednem pomenu iz Julijske krajine in torej v smislu vseh tam prisotnih narodnih komponent. Zaradi nejasnega razlikovanja med tema dvema pojmoma je raba izrazov giuliani in emigrazione giuliana dvoumna in zavajujoča, čemu še posebno prispeva njuno nediferencirano asociranje z italijanskim izseljenstvom in italijanskimi skupnostmi po svetu.

Kot izhaja iz naslova, je predmet obravnave emigrazione giuliana, pri čemer je implicitno mišljeno italijansko izseljenstvo iz Julijske krajine in v tem “duhu” je delo tudi koncipirano. Termin giuliani pa se pojavlja tudi v dobesednem pomenu iz Julijske krajine in torej v smislu vseh tam prisotnih narodnih komponent. Zaradi nejasnega razlikovanja med tema dvema pojmoma je raba izrazov giuliani in emigrazione giuliana dvoumna in zavajujoča, čemu še posebno prispeva njuno nediferencirano asociranje z italijanskim izseljenstvom in italijanskimi skupnostmi po svetu.

Knjigo Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote so napisali Darko Friš, Bogdan Kolar in Andrej Vovko, trije uveljavljeni raziskovalci, ki jih odlikuje delo na arhivskem gradivu. Niso kolektivni, ampak individualni avtorji in je delež vsakega izmed njih jasno razpoznaven.

Knjigo Prvih sto let Kranjsko slovenske katoliške jednote so napisali Darko Friš, Bogdan Kolar in Andrej Vovko, trije uveljavljeni raziskovalci, ki jih odlikuje delo na arhivskem gradivu. Niso kolektivni, ampak individualni avtorji in je delež vsakega izmed njih jasno razpoznaven.

Knjiga “Usoda izseljencev” je zbirka 11 predavanj, ki jih je imel dr. Gogalav času od leta 1962-1994, in jih po tematiki lahko razdelimo v dve skupini:
a) predavanja, ki obravnavajo probleme slovenske zdomske skupnosti v Argentini - vloga družine, nevarnost integracije in asimilacije (proti temu so se zoperstavljali predvsem z ostrim nasprotovanjem do narodnostno mešanih zakonov- izoblikovalo se je neke vrste geslo “Pošten Slovenec se vedno poroči s Slovenko!”), nevarnosti kapitalizma (zlasti, ker Slovenci na begunstvo oz. iseljenstvo niso bili pripravljeni), odklanjanje stikov (obiskov) z domovino, b) predavanja, ki obravnavajo vprašanja iz življenja Cerkve (splošna teološka)- spremembe v Cerkvi po II. Vatikanskem koncilu (vprašanje dialoga), prodormarksizma v države Južne Amerike (in tudi na področje teologije).

Knjiga “Usoda izseljencev” je zbirka 11 predavanj, ki jih je imel dr. Gogalav času od leta 1962-1994, in jih po tematiki lahko razdelimo v dve skupini:
a) predavanja, ki obravnavajo probleme slovenske zdomske skupnosti v Argentini - vloga družine, nevarnost integracije in asimilacije (proti temu so se zoperstavljali predvsem z ostrim nasprotovanjem do narodnostno mešanih zakonov- izoblikovalo se je neke vrste geslo “Pošten Slovenec se vedno poroči s Slovenko!”), nevarnosti kapitalizma (zlasti, ker Slovenci na begunstvo oz. iseljenstvo niso bili pripravljeni), odklanjanje stikov (obiskov) z domovino, b) predavanja, ki obravnavajo vprašanja iz življenja Cerkve (splošna teološka)- spremembe v Cerkvi po II. Vatikanskem koncilu (vprašanje dialoga), prodormarksizma v države Južne Amerike (in tudi na področje teologije).