Razlaga simbolov na kolažu “Začetki druge svetovne vojne” ameriškohrvaškega slikarja Maksa Vanke je zgodba o pobegu dr. Stettena, Vankovega tasta, iz okupirane Francije s parnikom Ile de France, pripoveduje pa tudi o nacističnem vohunu Douglasu Chandlerju, ki sta ga razkrinkala Vanka in njegov prijatelj, ameriškoslovenski pisatelj Louis Adamič.

Razlaga simbolov na kolažu “Začetki druge svetovne vojne” ameriškohrvaškega slikarja Maksa Vanke je zgodba o pobegu dr. Stettena, Vankovega tasta, iz okupirane Francije s parnikom Ile de France, pripoveduje pa tudi o nacističnem vohunu Douglasu Chandlerju, ki sta ga razkrinkala Vanka in njegov prijatelj, ameriškoslovenski pisatelj Louis Adamič.

Danijela Hliš sodi v mlajšo generacijo slovenskih pesnikov prve priseljenske generacije, ki živijo in delajo v Avstraliji. V svoji poeziji uporablja tako slovenščino kot angleščino, kjer je tudi angleščina, ki sicer ni njen materni jezik, postala medij umetniškega in intimnega osebnega izraza. V študiji je posebej analizirana njena druga pesniška zbirka, napisana v angleščini (1996), seveda z odnosnicami na njeno prvo zbirko, ki je dvojezična (1991). V nekaterih pesmih prve zbirke (Whisper) je kot tema še vedno prisotna migrantova usoda v novi deželi, a večina pesmi njene druge zbirke (Hideaway Serenade) kaže na to, da se razvija v pesnico, ki ni vezana zgolj na migrantsko tematiko in bralno publiko.

Danijela Hliš sodi v mlajšo generacijo slovenskih pesnikov prve priseljenske generacije, ki živijo in delajo v Avstraliji. V svoji poeziji uporablja tako slovenščino kot angleščino, kjer je tudi angleščina, ki sicer ni njen materni jezik, postala medij umetniškega in intimnega osebnega izraza. V študiji je posebej analizirana njena druga pesniška zbirka, napisana v angleščini (1996), seveda z odnosnicami na njeno prvo zbirko, ki je dvojezična (1991). V nekaterih pesmih prve zbirke (Whisper) je kot tema še vedno prisotna migrantova usoda v novi deželi, a večina pesmi njene druge zbirke (Hideaway Serenade) kaže na to, da se razvija v pesnico, ki ni vezana zgolj na migrantsko tematiko in bralno publiko.

Prispevek ponuja pregled najočitnejših psiholoških in psihopatoloških posledic jezikovne pregrade in jezikovnega kakor tudi kulturnega preobrata. Avtor obravnava proces nazadovanja, motenj na višjih stopnjah možganskega delovanja in drugih nenormalnih vedenjskih oblik v povezavi s stresom, ki ga povzročata imigracija in novo jezikovno okolje. Pri tem poudarja odločilni pomen materinščine. V članku je poleg tega govora tudi o dodatnem asimilacijskem pritisku, ki ga izvajajo nad priseljenci enojezične (največkrat angleško govoreče) kulture.

Prispevek ponuja pregled najočitnejših psiholoških in psihopatoloških posledic jezikovne pregrade in jezikovnega kakor tudi kulturnega preobrata. Avtor obravnava proces nazadovanja, motenj na višjih stopnjah možganskega delovanja in drugih nenormalnih vedenjskih oblik v povezavi s stresom, ki ga povzročata imigracija in novo jezikovno okolje. Pri tem poudarja odločilni pomen materinščine. V članku je poleg tega govora tudi o dodatnem asimilacijskem pritisku, ki ga izvajajo nad priseljenci enojezične (največkrat angleško govoreče) kulture.

Avtor opisuje v uvodu pot preko Atlantika, prihod v ZDA, začetne težave z iskanjem zaposlitve in naselitev med novimi priseljenci v Clevelandu, Ohio. Ideja za ustanovitev pevskega zbora je izšla iz želje in potrebe, da se priseljenci v novi deželi povežejo med seboj. Pevski zbor pa je nudil priliko sodelovanja pri ohranjanju slovenske pesmi in kulturev etnično tako bogatem velemestu. Glavna tema članka so ustanovitev, letni koncerti in drugi nastopi Pevskega zbora Korotan v letih 1951 do 1962. Avtor poleg tega oriše doprinos Korotana na mednarodnih kulturnih prireditvah v Clevelandu, nastope na televiziji in na Glasu Amerike. Zato ta pregled zborovega udejstvovanja, napisan iz avtorjeve perspektive, deloma prikazuje tudi kulturne uspehe clevelandske slovenske skupnosti v tej dobi.

Avtor opisuje v uvodu pot preko Atlantika, prihod v ZDA, začetne težave z iskanjem zaposlitve in naselitev med novimi priseljenci v Clevelandu, Ohio. Ideja za ustanovitev pevskega zbora je izšla iz želje in potrebe, da se priseljenci v novi deželi povežejo med seboj. Pevski zbor pa je nudil priliko sodelovanja pri ohranjanju slovenske pesmi in kulturev etnično tako bogatem velemestu. Glavna tema članka so ustanovitev, letni koncerti in drugi nastopi Pevskega zbora Korotan v letih 1951 do 1962. Avtor poleg tega oriše doprinos Korotana na mednarodnih kulturnih prireditvah v Clevelandu, nastope na televiziji in na Glasu Amerike. Zato ta pregled zborovega udejstvovanja, napisan iz avtorjeve perspektive, deloma prikazuje tudi kulturne uspehe clevelandske slovenske skupnosti v tej dobi.

Ko so slovenski izseljenci prišli v Argentino med vojnama in po drugi svetovni vojni, so morali, če niso bili izredno potrebni obrtniki, tehniki ali univerzitetni izobraženci, sprejeti ponujeno zaposlitev in začeti na najnižjem klinu družbene lestvice. Da njihovim sinovom in hčeram ne bi bilo potrebno začeti zaposlitev na enaki stopnji, so si prizadevali in si še prizadevajo za njihovo poklicno izobrazbo. Ta prizadevanja so rodila dobre sadove. Samo iz vrst povojne, politične emigracije je v 48 letih naselitve diplomiralo čez 700 univerzitetnih in višješolskih izobražencev.

Ko so slovenski izseljenci prišli v Argentino med vojnama in po drugi svetovni vojni, so morali, če niso bili izredno potrebni obrtniki, tehniki ali univerzitetni izobraženci, sprejeti ponujeno zaposlitev in začeti na najnižjem klinu družbene lestvice. Da njihovim sinovom in hčeram ne bi bilo potrebno začeti zaposlitev na enaki stopnji, so si prizadevali in si še prizadevajo za njihovo poklicno izobrazbo. Ta prizadevanja so rodila dobre sadove. Samo iz vrst povojne, politične emigracije je v 48 letih naselitve diplomiralo čez 700 univerzitetnih in višješolskih izobražencev.