Ulfa Brunnbauerja slovenskim raziskovalcem migracij najbrž ni treba posebej predstavljati. Zgodovinski antropolog in direktor Inštituta za zgodovino Jugovzhod­ne in Vzhodne Evrope v Regensburgu je napisal več monografij s področja študij nacionalizmov, analiz sorodstvenih struktur in zgodovine migracij na območju Jugovzhodne Evrope. V svoji najnovejši knjigi, ki je za slovenske raziskovalce zanimiva tako z metodološkega kot vsebinskega stališča, objavlja vpogled v izseljevanje iz Jugovzhodne Evrope od druge polovice 19. stoletja pa do migracijskih tokov v času komunističnih režimov. Po zgledu novejših raziskav v središče zanimanja postavlja države izselitve in ne priseljenskih držav. S tovrstnim pristopom odpira pahljačo vprašanj, ki tradicionalno niso bila deležna poglobljenega razmisleka.Jugovzhodna Evropa, meni Brunnbauer, je pravi laboratorij za analizo migracijskih fenomenov. Obsežno izseljevanje iz regije ni bilo deležne tolikšne refleksije kot izseljevanje iz zahodnega dela kontinenta. Brunnbauer meni, da je bilo raziskovanje migracij v Jugovzhodni Evropi tradicionalno omejeno z metodološkim nacionalizmom, osredotočalo pa se je na proučevanje izseljenskih tokov določene nacionalne skupnosti in njenega vključevanja v priselitveno okolje, pri čemer se je proces interpretiralo brez upoštevanja interakcij, v katerih so sodelovali njeni pripadniki. V nasprotju z nacionalno zamejenimi stališči Brunnbauer migracije problematizira v povezavi z oblikovanjem države in nacionalizma. Množične migracije so bile namreč tesno povezane z modernizacijskimi procesi, v katerih je država nastopila kot akter, ki si prizadeva nadzorovati gibanja. Emigracije so ozemeljsko omejeni državi povzročale preglavice, ljudi je država imela za svojo last, tako da je odhajanje prebivalstva pri oblastnikih sprožalo pomisleke. V pričujoči študiji Brunnbauer na primeru Jugovzhodne Evrope analizira, kako je »teritorializirajoča« država poskušala slediti trans­nacionalnim gibanjem svojega prebivalstva in izvajati svoje pristojnosti na ozemlju, ki ji ni pripadalo. V monografiji se osredotoča prav na ozemlje obeh nekdanjih Jugoslavij in politike, ki sta jih državi izvajali za nadzor nad »svojimi« migranti. Prav zato je knjiga dobrodošla pridobitev za tiste, ki se ukvarjajo z migracijsko preteklostjo na območju današnje Slovenije.

Ulfa Brunnbauerja slovenskim raziskovalcem migracij najbrž ni treba posebej predstavljati. Zgodovinski antropolog in direktor Inštituta za zgodovino Jugovzhod­ne in Vzhodne Evrope v Regensburgu je napisal več monografij s področja študij nacionalizmov, analiz sorodstvenih struktur in zgodovine migracij na območju Jugovzhodne Evrope. V svoji najnovejši knjigi, ki je za slovenske raziskovalce zanimiva tako z metodološkega kot vsebinskega stališča, objavlja vpogled v izseljevanje iz Jugovzhodne Evrope od druge polovice 19. stoletja pa do migracijskih tokov v času komunističnih režimov. Po zgledu novejših raziskav v središče zanimanja postavlja države izselitve in ne priseljenskih držav. S tovrstnim pristopom odpira pahljačo vprašanj, ki tradicionalno niso bila deležna poglobljenega razmisleka.Jugovzhodna Evropa, meni Brunnbauer, je pravi laboratorij za analizo migracijskih fenomenov. Obsežno izseljevanje iz regije ni bilo deležne tolikšne refleksije kot izseljevanje iz zahodnega dela kontinenta. Brunnbauer meni, da je bilo raziskovanje migracij v Jugovzhodni Evropi tradicionalno omejeno z metodološkim nacionalizmom, osredotočalo pa se je na proučevanje izseljenskih tokov določene nacionalne skupnosti in njenega vključevanja v priselitveno okolje, pri čemer se je proces interpretiralo brez upoštevanja interakcij, v katerih so sodelovali njeni pripadniki. V nasprotju z nacionalno zamejenimi stališči Brunnbauer migracije problematizira v povezavi z oblikovanjem države in nacionalizma. Množične migracije so bile namreč tesno povezane z modernizacijskimi procesi, v katerih je država nastopila kot akter, ki si prizadeva nadzorovati gibanja. Emigracije so ozemeljsko omejeni državi povzročale preglavice, ljudi je država imela za svojo last, tako da je odhajanje prebivalstva pri oblastnikih sprožalo pomisleke. V pričujoči študiji Brunnbauer na primeru Jugovzhodne Evrope analizira, kako je »teritorializirajoča« država poskušala slediti trans­nacionalnim gibanjem svojega prebivalstva in izvajati svoje pristojnosti na ozemlju, ki ji ni pripadalo. V monografiji se osredotoča prav na ozemlje obeh nekdanjih Jugoslavij in politike, ki sta jih državi izvajali za nadzor nad »svojimi« migranti. Prav zato je knjiga dobrodošla pridobitev za tiste, ki se ukvarjajo z migracijsko preteklostjo na območju današnje Slovenije.

Ocena je objavljena na angelških straneh.

Ocena je objavljena na angelških straneh.

Članek oblike mobilnosti v kitajskih transnacionalnih prostorih naslavlja z analizo kroženja proizvodov za nego otrok med kitajskimi migranti in člani njihovih družbenih mrež na Kitajskem. Osredotoča se na nakupovanje, pošiljanje in prodajo mlečne formule in otroških plenic kot izdelkov, ki razkrivajo kompleksne družbene odnose (ne)mobilnih kitajskih subjektov. Analizira vznik posebnega tipa transnacionalnih subjektov – migrantov kot posrednikov med proizvajalci zunaj Kitajske in potrošniki na Kitajskem in razkriva povezave med predmeti in raznolikimi izkušnjami migracij ter prispeva k diskusiji o potrošnji otrokom namenjenih izdelkov. KLJUČNE BESEDE: mlečna formula, plenice, kitajski migranti, transnacionalizem, neformalna trgovina

Članek oblike mobilnosti v kitajskih transnacionalnih prostorih naslavlja z analizo kroženja proizvodov za nego otrok med kitajskimi migranti in člani njihovih družbenih mrež na Kitajskem. Osredotoča se na nakupovanje, pošiljanje in prodajo mlečne formule in otroških plenic kot izdelkov, ki razkrivajo kompleksne družbene odnose (ne)mobilnih kitajskih subjektov. Analizira vznik posebnega tipa transnacionalnih subjektov – migrantov kot posrednikov med proizvajalci zunaj Kitajske in potrošniki na Kitajskem in razkriva povezave med predmeti in raznolikimi izkušnjami migracij ter prispeva k diskusiji o potrošnji otrokom namenjenih izdelkov. KLJUČNE BESEDE: mlečna formula, plenice, kitajski migranti, transnacionalizem, neformalna trgovina

Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega kon­teksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik. KLJUČNE BESEDE: slovensko izseljenstvo, etnična ekonomija, etnična identiteta

Avtor v članku najprej opiše različne pojavne oblike in značilnosti etničnih ekonomij, nato pa se osredotoči na slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Ugotavlja, da so posamezne etnične ekonomije odvisne od socialne in izobrazbene strukture pripadnikov etničnih skupnosti in od zgodovinskega in političnogeografskega kon­teksta njihovega nastanka. Na podlagi izkušenj sklene, da slovensko ekonomijo in politiko čakajo še številni koraki v smeri spodbujanja razvoja in »implementacije« slovenskega modela etnične ekonomije. Opaža spremembe pojma »slovenski izseljenec«, saj ta danes pomeni nekaj drugega kot v preteklosti, to so namreč lahko študent, ki v tujini pridobiva izkušnje, strokovnjak ali pogumni podjetnik. KLJUČNE BESEDE: slovensko izseljenstvo, etnična ekonomija, etnična identiteta

Avtor izseljevanje iz Beneške Slovenije v ZDA v prvih desetletjih 20. stoletja analizira na podlagi seznamov ladijskih potnikov, ki so jih v vstopnih pristaniščih sestavljale ameriške oblasti. Razpravlja o dinamičnih in strukturnih vidikih ter pomenu preusmerjanja od kontinentalnih k atlantskim delovnim migracijam, ki so delno ohranjale začasno naravo in konzervativno ekonomsko vlogo, večinoma pa prehajale v trajno naselitev izseljencev v Ameriki. Opozarja na prelomni značaj pojava, s katerim se je začelo stalno izseljevanje iz beneškoslovenskih dolin in prikazuje logistična in socialna stališča ter vlogo družbenih mrež, ki so delovale kot oporni sistem izseljevanja in ohranjanja čezoceanskih vezi.KLJUČNE BESEDE: Beneška Slovenija, Furlanija, izseljevanje, Amerika, potniški seznami

Avtor izseljevanje iz Beneške Slovenije v ZDA v prvih desetletjih 20. stoletja analizira na podlagi seznamov ladijskih potnikov, ki so jih v vstopnih pristaniščih sestavljale ameriške oblasti. Razpravlja o dinamičnih in strukturnih vidikih ter pomenu preusmerjanja od kontinentalnih k atlantskim delovnim migracijam, ki so delno ohranjale začasno naravo in konzervativno ekonomsko vlogo, večinoma pa prehajale v trajno naselitev izseljencev v Ameriki. Opozarja na prelomni značaj pojava, s katerim se je začelo stalno izseljevanje iz beneškoslovenskih dolin in prikazuje logistična in socialna stališča ter vlogo družbenih mrež, ki so delovale kot oporni sistem izseljevanja in ohranjanja čezoceanskih vezi.KLJUČNE BESEDE: Beneška Slovenija, Furlanija, izseljevanje, Amerika, potniški seznami