Težavam s katerimi se spopadajo begunci in njihove družine pri rekonstrukciji družbenega življenja in mreženja v izgnanstvu, se posveča malo pozornosti. V tem prispevku so migracijske biografije beguncev in družbena integracija na Norveškem postavljeni v kontekst družine in spolnih vlog. Na podlagi kvalitativnih podatkov in opravljenih intervjujev z begunci bo predstavljeno, kako družinska situacija beguncev vpliva na njihovo družbeno integracijo v izgnanstvu, njihove poglede na večinsko družbo in državo izvora, in na odnos do repatriacije. Ugotovljeno bo, da so samski begunci bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in družbeni marginalnosti v odnosu do večinske družbe kot tisti, ki so v izgnanstvu skupaj s svojimi družinami in otroki. V nekaterih primerih lahko družinski člani namreč olajšajo integracijo v norveška družbena omrežja. Družinske člane med drugim lahko razumemo kot pripadnike družinske skupine mreženja, ki simultano reproducirajo vezi na ravni skupne družinske pripadnosti in na ravni vzpostavljanja povezav z etničnimi skupinami. Kot člani takšne skupine, družinski člani drug drugemu pomagajo širiti osebna omrežja skozi skupne aktivnosti mreženja. Izsledki raziskave tudi pokažejo, da so nekatere kategorije begunk, ki se priselijo na Norveško na podlagi procedure ponovne združitve, močno odvisne od svojih zakonskih partnerjev in ostanejo vpete v tradicionalne vloge in segregirana družbena omrežja. Ugotovitve raziskave lahko potencialno vplivajo na sheme repatriacije in integracijsko politiko.
KLJUČNE BESEDE: begunci, družinski odnosi, odvisnost žensk, združitev družine, družbena integracija

Težavam s katerimi se spopadajo begunci in njihove družine pri rekonstrukciji družbenega življenja in mreženja v izgnanstvu, se posveča malo pozornosti. V tem prispevku so migracijske biografije beguncev in družbena integracija na Norveškem postavljeni v kontekst družine in spolnih vlog. Na podlagi kvalitativnih podatkov in opravljenih intervjujev z begunci bo predstavljeno, kako družinska situacija beguncev vpliva na njihovo družbeno integracijo v izgnanstvu, njihove poglede na večinsko družbo in državo izvora, in na odnos do repatriacije. Ugotovljeno bo, da so samski begunci bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in družbeni marginalnosti v odnosu do večinske družbe kot tisti, ki so v izgnanstvu skupaj s svojimi družinami in otroki. V nekaterih primerih lahko družinski člani namreč olajšajo integracijo v norveška družbena omrežja. Družinske člane med drugim lahko razumemo kot pripadnike družinske skupine mreženja, ki simultano reproducirajo vezi na ravni skupne družinske pripadnosti in na ravni vzpostavljanja povezav z etničnimi skupinami. Kot člani takšne skupine, družinski člani drug drugemu pomagajo širiti osebna omrežja skozi skupne aktivnosti mreženja. Izsledki raziskave tudi pokažejo, da so nekatere kategorije begunk, ki se priselijo na Norveško na podlagi procedure ponovne združitve, močno odvisne od svojih zakonskih partnerjev in ostanejo vpete v tradicionalne vloge in segregirana družbena omrežja. Ugotovitve raziskave lahko potencialno vplivajo na sheme repatriacije in integracijsko politiko.
KLJUČNE BESEDE: begunci, družinski odnosi, odvisnost žensk, združitev družine, družbena integracija

Knjiga Historia de la inmigración en la Argentina je prvič izšla leta 2003 v sklopu izdaj, namenjenih boljši osvetlitvi zgodovine druge največje države južnoameriškega kontinenta. Predstavlja pravzaprav prvo sintezno delo, ki si prizadeva v enem tekstu združiti 250 let dolgo obdobje pojava, ki je tako močno zaznamoval podobo te dežele. Njegov avtor je Fernando Devoto, najbrž eden izmed najboljših poznavalcev migracijskega fenomena Argentine. Da gre resnično za osebnost, ki ni poznana samo v ozkih mejah svoje domovine, zgovorno pričata že zajetna bibliografija in dejstvo, da ga v svojo sredino vabijo tudi ugledne evropske, zlasti francoske, španske in italijanske izobraževalne institucije. Med njegova pomembnejša historiografska dela bi lahko uvrstili zlasti tista, ki se ukvarjajo z zgodovino migracij, idejnopolitične misli in socialnih gibanj.

Knjiga Historia de la inmigración en la Argentina je prvič izšla leta 2003 v sklopu izdaj, namenjenih boljši osvetlitvi zgodovine druge največje države južnoameriškega kontinenta. Predstavlja pravzaprav prvo sintezno delo, ki si prizadeva v enem tekstu združiti 250 let dolgo obdobje pojava, ki je tako močno zaznamoval podobo te dežele. Njegov avtor je Fernando Devoto, najbrž eden izmed najboljših poznavalcev migracijskega fenomena Argentine. Da gre resnično za osebnost, ki ni poznana samo v ozkih mejah svoje domovine, zgovorno pričata že zajetna bibliografija in dejstvo, da ga v svojo sredino vabijo tudi ugledne evropske, zlasti francoske, španske in italijanske izobraževalne institucije. Med njegova pomembnejša historiografska dela bi lahko uvrstili zlasti tista, ki se ukvarjajo z zgodovino migracij, idejnopolitične misli in socialnih gibanj.

Franca Iacovetta, profesorica zgodovine na torontski univerzi in potomka italijanskih priseljencev, ki so se v 50. letih prejšnjega stoletja znašli v Kanadi, raziskovalcem migracij ne bi smela ostati nepoznana. Je avtorica ali soavtorica kar nekaj odmevnih monografij o priseljenski tematiki v Kanadi,1 leta 2008 pa je prav za Gatekeepers prejela prestižno nagrado za najboljšo knjigo leta o zgodovini Kanade – The Canadian Historical Association’s Sir John A. Macdonald Prize. Njena dela, v katerih se posveča predvsem zgodovini delavstva, spola in migracij, so zaznamovana s pridihom feminizma in socializma, temeljnimi potezami njenega svetovnonazorskega prepričanja.

Franca Iacovetta, profesorica zgodovine na torontski univerzi in potomka italijanskih priseljencev, ki so se v 50. letih prejšnjega stoletja znašli v Kanadi, raziskovalcem migracij ne bi smela ostati nepoznana. Je avtorica ali soavtorica kar nekaj odmevnih monografij o priseljenski tematiki v Kanadi,1 leta 2008 pa je prav za Gatekeepers prejela prestižno nagrado za najboljšo knjigo leta o zgodovini Kanade – The Canadian Historical Association’s Sir John A. Macdonald Prize. Njena dela, v katerih se posveča predvsem zgodovini delavstva, spola in migracij, so zaznamovana s pridihom feminizma in socializma, temeljnimi potezami njenega svetovnonazorskega prepričanja.

Ta kratki pregledni prikaz raziskav in objavljenih raziskovalnih rezultatov o literarni in kulturni dediščini slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Argentini bo v uvodnem delu posvečen preteklim raziskavam Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na področju argentinskoslovenske književnosti, v nadaljevanju pa bom na kratko orisala tematski razpon drugih študij o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v Argentini, in sicer tistih, ki jih je omenjeni inštitut objavil v svoji monografski zbirki Migracije in v znanstveni reviji Dve domovini / Two Homelands.

Ta kratki pregledni prikaz raziskav in objavljenih raziskovalnih rezultatov o literarni in kulturni dediščini slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Argentini bo v uvodnem delu posvečen preteklim raziskavam Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU na področju argentinskoslovenske književnosti, v nadaljevanju pa bom na kratko orisala tematski razpon drugih študij o slovenskih izseljencih in njihovih potomcih v Argentini, in sicer tistih, ki jih je omenjeni inštitut objavil v svoji monografski zbirki Migracije in v znanstveni reviji Dve domovini / Two Homelands.

Mnoge študije proučujejo reprezentacijo Evropske unije (EU), toda nobena ne analizira pogledov sodobnih Drugih na EU. Ta študija skuša zapolniti to vrzel, obenem pa s podatki, pridobljenimi s poglobljenimi intervjuji z ilegalnimi imigranti iz Afrike, razširiti postnacionalni pristop k proučevanju EU. Rezultati kažejo, da so ilegalni imigranti pred odhodom povezovali EU z ekonomskim uspehom na podlagi medijev, pripadnikov organiziranega kriminala in lažnih podob imigrantskega življenja v EU. Na podlagi izkušenj se je njihova podoba EU spremenila: Evropa je dežela represije, sodobnega suženjstva in rasizma.
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, reprezentacija, ilegalni imigranti, mediji, poglobljeni intervjuji

Mnoge študije proučujejo reprezentacijo Evropske unije (EU), toda nobena ne analizira pogledov sodobnih Drugih na EU. Ta študija skuša zapolniti to vrzel, obenem pa s podatki, pridobljenimi s poglobljenimi intervjuji z ilegalnimi imigranti iz Afrike, razširiti postnacionalni pristop k proučevanju EU. Rezultati kažejo, da so ilegalni imigranti pred odhodom povezovali EU z ekonomskim uspehom na podlagi medijev, pripadnikov organiziranega kriminala in lažnih podob imigrantskega življenja v EU. Na podlagi izkušenj se je njihova podoba EU spremenila: Evropa je dežela represije, sodobnega suženjstva in rasizma.
KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, reprezentacija, ilegalni imigranti, mediji, poglobljeni intervjuji