Znanstvena monografija Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko, ki jo je uredila Janja Žitnik Serafin, je izšla v tiskani in elektronski obliki pri Založbi ZRC, ZRC SAZU. Obsega dva dela: naslov prvega je Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in zaposlovanje v Slovenski vojski, naslov drugega pa Integracija priseljencev in Slovenska vojska.

Znanstvena monografija Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in njen vpliv na slovensko vojsko, ki jo je uredila Janja Žitnik Serafin, je izšla v tiskani in elektronski obliki pri Založbi ZRC, ZRC SAZU. Obsega dva dela: naslov prvega je Demografska, etnična in migracijska dinamika v Sloveniji in zaposlovanje v Slovenski vojski, naslov drugega pa Integracija priseljencev in Slovenska vojska.

Zveza slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine je ob praznovanju štiridesete obletnice svoje ustanovitve pripravila razstavo o pomembni dimenziji zgodovinskega dogajanja, ki je močno zaznamovalo podobo tega najbolj zahodnega dela slovenskega etničnega ozemlja. Dovolj pomenljiv naslov »Odplavljanje na celine« nam jasno pove, da gre za prikaz izseljenske stvarnosti, ki je zapečatila življenje mnogih prebivalcev tega območja. Razstava, ki je bila od konca januarja do začetka marca na ogled v Špetru, temelji na doslej še neobjavljeni raziskavi Alekseja Kalca, docenta na Primorski univerzi v Kopru in raziskovalca pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, o izkrcanjih na otoku Ellis Island v prvih letih 20. stoletja. Otok solza, kot so ga tudi imenovali, je pri mnogih izseljencih vzbujal podobne občutke, kot jih marsikdo zazna, ko pomisli na boleč odhod od doma. Ločitev od družine, domačega kraja, prijateljev, znancev, sorodnikov ter hladen tuš, ki migrante redno spremlja ob prihodu v novo okolje, so prav gotovo komponente, ki predstavljajo travmo, na katero pomislimo, brž ko slišimo za izraz izseljevanje. Prilagajanje neusmiljenim zahtevam dela, neizprosnost delodajalcev in klavrne bivanjske razmere so bile del trpke izkušnje, s katero se je moral spopasti domala vsak, ki je želel nekoč uresničiti ameriške sanje. Snovalci razstave pa so pri pripravi zbirke imeli v mislih tudi drugi vidik življenja izseljencev. Čas, ki ga niso prebili v tovarnah, rudnikih ali na gradbiščih, so preživeli v krogu družine ali v družbi z drugimi rojaki ter ob tem obujali spomine na domače vasi, sorodnike in prijatelje, ki so jih morali zapustiti.

Zveza slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine je ob praznovanju štiridesete obletnice svoje ustanovitve pripravila razstavo o pomembni dimenziji zgodovinskega dogajanja, ki je močno zaznamovalo podobo tega najbolj zahodnega dela slovenskega etničnega ozemlja. Dovolj pomenljiv naslov »Odplavljanje na celine« nam jasno pove, da gre za prikaz izseljenske stvarnosti, ki je zapečatila življenje mnogih prebivalcev tega območja. Razstava, ki je bila od konca januarja do začetka marca na ogled v Špetru, temelji na doslej še neobjavljeni raziskavi Alekseja Kalca, docenta na Primorski univerzi v Kopru in raziskovalca pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, o izkrcanjih na otoku Ellis Island v prvih letih 20. stoletja. Otok solza, kot so ga tudi imenovali, je pri mnogih izseljencih vzbujal podobne občutke, kot jih marsikdo zazna, ko pomisli na boleč odhod od doma. Ločitev od družine, domačega kraja, prijateljev, znancev, sorodnikov ter hladen tuš, ki migrante redno spremlja ob prihodu v novo okolje, so prav gotovo komponente, ki predstavljajo travmo, na katero pomislimo, brž ko slišimo za izraz izseljevanje. Prilagajanje neusmiljenim zahtevam dela, neizprosnost delodajalcev in klavrne bivanjske razmere so bile del trpke izkušnje, s katero se je moral spopasti domala vsak, ki je želel nekoč uresničiti ameriške sanje. Snovalci razstave pa so pri pripravi zbirke imeli v mislih tudi drugi vidik življenja izseljencev. Čas, ki ga niso prebili v tovarnah, rudnikih ali na gradbiščih, so preživeli v krogu družine ali v družbi z drugimi rojaki ter ob tem obujali spomine na domače vasi, sorodnike in prijatelje, ki so jih morali zapustiti.

Za uspešno integracijo otrok priseljencev so potrebne različne oblike vključevanja. Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje je postala v šolskem letu 2008/09 ena od osmih šol v Sloveniji, ki je – poleg poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika – uvedla poučevanje maternih jezikov in kultur otrok priseljencev, makedonščine in albanščine. Opisani so trije začetki poučevanja materinščine otrok priseljencev v Sloveniji z vidika njihovih učiteljev in njihovo sodelovanje s šolo.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, integracija, makedonski jezik in kultura v Sloveniji, albanski jezik in kultura v Sloveniji, slovenščina kot drugi/tuji jezik

Za uspešno integracijo otrok priseljencev so potrebne različne oblike vključevanja. Osnovna šola Dragomirja Benčiča Brkina Hrpelje je postala v šolskem letu 2008/09 ena od osmih šol v Sloveniji, ki je – poleg poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika – uvedla poučevanje maternih jezikov in kultur otrok priseljencev, makedonščine in albanščine. Opisani so trije začetki poučevanja materinščine otrok priseljencev v Sloveniji z vidika njihovih učiteljev in njihovo sodelovanje s šolo.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, integracija, makedonski jezik in kultura v Sloveniji, albanski jezik in kultura v Sloveniji, slovenščina kot drugi/tuji jezik

Delo analizira nacionalno identiteto na primeru hrvaške diaspore v dveh prekooceanskih državah: Argentini in Avstraliji, od začetka druge svetovne vojne do danes. Tema raziskave je hrvaška diaspora z različnimi družbenimi in nacionalnimi dejavnostmi, kot tudi odnosi znotraj hrvaških izseljenskih družb. Namen članka je predstaviti način vzpostavljanja in ohranjanja nacionalne identitete v hrvaški diaspori v Argentini in Avstraliji in identificirati morebitne podobnosti ali razlike med njimi.
KLJUČNE BESEDE: hrvaška diaspora, prekooceanske migracije, Argentina, Avstralija, hrvaški izseljenci, hrvaška izseljenska skupnost, hrvaška izseljenska društva, nacionalna identiteta

Delo analizira nacionalno identiteto na primeru hrvaške diaspore v dveh prekooceanskih državah: Argentini in Avstraliji, od začetka druge svetovne vojne do danes. Tema raziskave je hrvaška diaspora z različnimi družbenimi in nacionalnimi dejavnostmi, kot tudi odnosi znotraj hrvaških izseljenskih družb. Namen članka je predstaviti način vzpostavljanja in ohranjanja nacionalne identitete v hrvaški diaspori v Argentini in Avstraliji in identificirati morebitne podobnosti ali razlike med njimi.
KLJUČNE BESEDE: hrvaška diaspora, prekooceanske migracije, Argentina, Avstralija, hrvaški izseljenci, hrvaška izseljenska skupnost, hrvaška izseljenska društva, nacionalna identiteta

Prispevek govori o slovenskih izobraženkah, ki so se ob koncu 19. in začetku 20. stoletja odločale za študij na tedaj edini ženskam odprti slovanski univerzi v Habsburški monarhiji, tj., češki Karlovi univerzi v Pragi.
KLJUČNE BESEDE: Slovenke-intelektualke, trajne in začasne izseljenke, umetnice, univerza, Praga

Prispevek govori o slovenskih izobraženkah, ki so se ob koncu 19. in začetku 20. stoletja odločale za študij na tedaj edini ženskam odprti slovanski univerzi v Habsburški monarhiji, tj., češki Karlovi univerzi v Pragi.
KLJUČNE BESEDE: Slovenke-intelektualke, trajne in začasne izseljenke, umetnice, univerza, Praga