Monografija Prostori neskladij: Etnografija prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades, južna Albanija avtorice Nataše Gregorič Bon je sodobna antropološka razprava o neskladjih v konstrukcijah pomenov prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades v južnoalbanski obmejni pokrajini Himarё/Himara. Delo sestavljajo štirje sklopi, ki z razpravami o različnih reprezentacijah lokalnosti, zgodovinski neskladnosti utemeljevanja pomenov prostora in konceptualnih pozicioniranjih vasi na širšem geopolitičnem zemljevidu bralca seznanijo z nenehnimi redefinicijami pomenov prostora in kraja na tem območju.

Monografija Prostori neskladij: Etnografija prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades, južna Albanija avtorice Nataše Gregorič Bon je sodobna antropološka razprava o neskladjih v konstrukcijah pomenov prostora in kraja v vasi Dhёrmi/Drimades v južnoalbanski obmejni pokrajini Himarё/Himara. Delo sestavljajo štirje sklopi, ki z razpravami o različnih reprezentacijah lokalnosti, zgodovinski neskladnosti utemeljevanja pomenov prostora in konceptualnih pozicioniranjih vasi na širšem geopolitičnem zemljevidu bralca seznanijo z nenehnimi redefinicijami pomenov prostora in kraja na tem območju.

Članek temelji na paradigmi človekovih pravic kot ključnem izhodišču pri oblikovanju politik preprečevanja globaliziranega trgovanja z ljudmi. Odzivi nacionalnih politik in medvladnih organizacij so praviloma usmerjeni k upravljanju z migracijami, slednje pa temelji na restriktivnih mejnih režimih, kvotah in drugih omejevalnih mehanizmih vstopa in regularizacije bivanja imigrantov. Tekst nasproti sistemskemu pristoru, ki preferira varovanje nacionalne države, izpostavlja varovanje človekovih pravic žrtev organiziranega kriminala. »Novodobno suženjstvo« zahteva večjo senzibilizacijo svetovnih politik in usmerjenost k zaščiti in pravicam ranljivega posameznika/-ice. Besedilo poudarja individualizirano in spolno specifično obravnavo žrtev trgovanjanja z ljudmi, zlasti žrtev v spolni industriji.
KLJUČNE BESEDE: človekove pravice, trgovanje z ljudmi, migracije, perspektiva žrtve, primer Slovenije

Članek temelji na paradigmi človekovih pravic kot ključnem izhodišču pri oblikovanju politik preprečevanja globaliziranega trgovanja z ljudmi. Odzivi nacionalnih politik in medvladnih organizacij so praviloma usmerjeni k upravljanju z migracijami, slednje pa temelji na restriktivnih mejnih režimih, kvotah in drugih omejevalnih mehanizmih vstopa in regularizacije bivanja imigrantov. Tekst nasproti sistemskemu pristoru, ki preferira varovanje nacionalne države, izpostavlja varovanje človekovih pravic žrtev organiziranega kriminala. »Novodobno suženjstvo« zahteva večjo senzibilizacijo svetovnih politik in usmerjenost k zaščiti in pravicam ranljivega posameznika/-ice. Besedilo poudarja individualizirano in spolno specifično obravnavo žrtev trgovanjanja z ljudmi, zlasti žrtev v spolni industriji.
KLJUČNE BESEDE: človekove pravice, trgovanje z ljudmi, migracije, perspektiva žrtve, primer Slovenije

Na podlagi analize zakonodaje s področja zaposlovanja in dela migrantov, evalvacije protikriznih ukrepov in socialnih politik avtorice v članku kritično obravnavajo položaj migrantov iz »tretjih držav« na trgu dela v Sloveniji. Ugotavljajo, da aktualne politike, usmerjene v domnevno zaščito domačega trga dela (pred migranti) poglabljajo slabe delovne in življenjske razmere migrantov, ki se soočajo z nizko ali nikakršno stopnjo socialne varnosti, devalvacijo znanja in izobrazbe, jezikovnimi ovirami in diskriminacijo. Članek tudi prispeva predloge za oblikovanje prilagojenih politik, ki bi upoštevale potrebe migrantk in migrantov.
KLJUČNE BESEDE: delovne migracije, trg dela, migracijske politike, državljani tretjih držav, Slovenija

Na podlagi analize zakonodaje s področja zaposlovanja in dela migrantov, evalvacije protikriznih ukrepov in socialnih politik avtorice v članku kritično obravnavajo položaj migrantov iz »tretjih držav« na trgu dela v Sloveniji. Ugotavljajo, da aktualne politike, usmerjene v domnevno zaščito domačega trga dela (pred migranti) poglabljajo slabe delovne in življenjske razmere migrantov, ki se soočajo z nizko ali nikakršno stopnjo socialne varnosti, devalvacijo znanja in izobrazbe, jezikovnimi ovirami in diskriminacijo. Članek tudi prispeva predloge za oblikovanje prilagojenih politik, ki bi upoštevale potrebe migrantk in migrantov.
KLJUČNE BESEDE: delovne migracije, trg dela, migracijske politike, državljani tretjih držav, Slovenija

Prispevek poskuša na podlagi dveh teorij (Nieto 2008; Bennett 2007) odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni multikulturno izobraževanje. Le učitelj, ki je sam multikulturno izobražen in ima razvito multikulturno zmožnost, lahko omogoči razvoj multikulturnega učnega okolja. Poudarjena sta tudi pojem medkulturnega dialoga, v Evropski uniji še zlasti pogosto uporabljan od leta 2008, in njegov teoretični primanjkljaj.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, medkulturno izobraževanje, medkulturna zmožnost, medkulturni dialog

Prispevek poskuša na podlagi dveh teorij (Nieto 2008; Bennett 2007) odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni multikulturno izobraževanje. Le učitelj, ki je sam multikulturno izobražen in ima razvito multikulturno zmožnost, lahko omogoči razvoj multikulturnega učnega okolja. Poudarjena sta tudi pojem medkulturnega dialoga, v Evropski uniji še zlasti pogosto uporabljan od leta 2008, in njegov teoretični primanjkljaj.
KLJUČNE BESEDE: otroci priseljenci, medkulturno izobraževanje, medkulturna zmožnost, medkulturni dialog

Članek je rezultat analize literature o poklicnem izobraževanju in mobilnosti, povezani z zaposlovanjem in migracijami v Sloveniji. Analizirana je bila literatura, ki je izšla med letoma 2004 in 2010, s posebnim poudarkom na slovenskih avtorjih. V Sloveniji tema poklicnega izobraževanja in mobilnosti, povezane z zaposlovanjem in migracijami, ni raziskana. Rezultati raziskav pa kažejo na to, da Slovenija zaradi staranja prebivalstva potrebuje migrante. Slednji se v Sloveniji v glavnem zaposlujejo na manj cenjenih in slabo plačanih delovnih mestih. Rezultati raziskave kažejo na to, da je za Slovenijo značilna nizka mobilnost. Da bi dosegli razvoj, moramo v sodobnih družbah, tako tudi v Sloveniji, spodbujati geografsko in poklicno mobilnost. V članku izhajamo iz trditve, da se mora, ker je Slovenija multikulturna družba, poklicno izobraževanje razvijati kot večkulturno izobraževanje.
KLJUČNE BESEDE: poklicno izobraževanje, mobilnost, migracije, večkulturno izobraževanje

Članek je rezultat analize literature o poklicnem izobraževanju in mobilnosti, povezani z zaposlovanjem in migracijami v Sloveniji. Analizirana je bila literatura, ki je izšla med letoma 2004 in 2010, s posebnim poudarkom na slovenskih avtorjih. V Sloveniji tema poklicnega izobraževanja in mobilnosti, povezane z zaposlovanjem in migracijami, ni raziskana. Rezultati raziskav pa kažejo na to, da Slovenija zaradi staranja prebivalstva potrebuje migrante. Slednji se v Sloveniji v glavnem zaposlujejo na manj cenjenih in slabo plačanih delovnih mestih. Rezultati raziskave kažejo na to, da je za Slovenijo značilna nizka mobilnost. Da bi dosegli razvoj, moramo v sodobnih družbah, tako tudi v Sloveniji, spodbujati geografsko in poklicno mobilnost. V članku izhajamo iz trditve, da se mora, ker je Slovenija multikulturna družba, poklicno izobraževanje razvijati kot večkulturno izobraževanje.
KLJUČNE BESEDE: poklicno izobraževanje, mobilnost, migracije, večkulturno izobraževanje