Že večkrat je bilo ugotovljeno, da je raziskovanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v naši etnologiji staro šele dobro desetletje. Ker je torej domačega strokovno obdelanega gradiva na to temo še malo, nam članom ponuja zgoščen pregled dosedanjih rezultatov sorodnih ved s področja preučevanja emigracij bodisi iz Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, v katerih se nahajajo podatki tudi za avstralske Slovence. Poleg tega predstavlja nekatere najpomembnejše migracijske študije, ki so izšle v povojnih letih v Avstraliji. Z metodološkega stališča avtorica izpostavi še avtobiografsko metodo raziskovanja vsakdanjega življenja izseljenca.

Že večkrat je bilo ugotovljeno, da je raziskovanje slovenskih izseljencev v Avstraliji v naši etnologiji staro šele dobro desetletje. Ker je torej domačega strokovno obdelanega gradiva na to temo še malo, nam članom ponuja zgoščen pregled dosedanjih rezultatov sorodnih ved s področja preučevanja emigracij bodisi iz Slovenije ali nekdanje Jugoslavije, v katerih se nahajajo podatki tudi za avstralske Slovence. Poleg tega predstavlja nekatere najpomembnejše migracijske študije, ki so izšle v povojnih letih v Avstraliji. Z metodološkega stališča avtorica izpostavi še avtobiografsko metodo raziskovanja vsakdanjega življenja izseljenca.

Razprava obravnava obseg in vlogo v zahodni Evropi izhajajočega slovenskega izseljenskega ter jugoslovanskega in komunističnega časopisja do izbruha druge svetovne vojne. Slednji dve skupini časopisov sta omenjene v primerih, če so v njih sodelovali slovenski ekonomski in politični emigranti, ali so imeli svoj odmev v izseljenskih okoljih. Avtorjevi rezultati temeljijo na proučevanju časopisnega gradiva v Ljubljani (Slovenija) in v časopisnem oddelku Nacionalne biblioteke v Parizu. Časopisje ni ohranjeno v celoti, kar otežuje analitično proučevanje. Zlasti komunistična glasila, ki so izhajala v ilegalnih ali pollegalnih pogojih, so nepopolna. Mnoga so izšla le enkrat. Še bolj neznani so načrti za izdajanje glasil med izseljenci. Razprava je zasnova za na daljno raziskovanje vloge in pomena časopisja v slovenskem jeziku med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Avstriji, Sovjetski zvezi in v drugih evropskih državah pred letom 1940.

Razprava obravnava obseg in vlogo v zahodni Evropi izhajajočega slovenskega izseljenskega ter jugoslovanskega in komunističnega časopisja do izbruha druge svetovne vojne. Slednji dve skupini časopisov sta omenjene v primerih, če so v njih sodelovali slovenski ekonomski in politični emigranti, ali so imeli svoj odmev v izseljenskih okoljih. Avtorjevi rezultati temeljijo na proučevanju časopisnega gradiva v Ljubljani (Slovenija) in v časopisnem oddelku Nacionalne biblioteke v Parizu. Časopisje ni ohranjeno v celoti, kar otežuje analitično proučevanje. Zlasti komunistična glasila, ki so izhajala v ilegalnih ali pollegalnih pogojih, so nepopolna. Mnoga so izšla le enkrat. Še bolj neznani so načrti za izdajanje glasil med izseljenci. Razprava je zasnova za na daljno raziskovanje vloge in pomena časopisja v slovenskem jeziku med slovenskimi izseljenci v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Švici, Avstriji, Sovjetski zvezi in v drugih evropskih državah pred letom 1940.

Publicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.

Publicistično delo Louisa Adamiča je bilo in je še vedno mnogo manj poznano med Slovenci v domovini kot pa med Adamičevimi ameriškim i bralci. Prispevek obravnava Adamičevo uredniško vlogo in tematiko njegovih prispevkov v listih in revijah, ki jih je urejal ali celo izdajal v sam o založbi: Common Ground, In Re: Two-Way Passage, War and Post-War, The Bulletin of the United Committee of South-Slavic Americans in Today & Tomorrow oz. T & T: Trends & Tides.

Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.

Ameriška Domovina je izseljenski časopis v ZDA, ki je bil svoj čas čisto slovenski dnevnik, danes pa izhaja kot tednik, v katerem je polovica strani angleških. Avtor, ki je hkrati sedanji časopisov urednik, predstavlja vlogo Ameriške Domovine kot glasila katoliško usmerjenega dela ameriških Slovencev s posebnim poudarkom na čas med in po II. svetovni vojni ter in njeno razmerje do drugih sočasnih političnih in idejnih usmeritev med slovenskim i izseljenci v ZDA. postavlja v okvir sočasnega dogajanja med slovensko skupnostjo. Opozori tudi na negotovo časopisovo prihodnost.

Namen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.

Namen študije je pregled emigrantskega tiska v letih 1934-90. Ves tisk te dobe je močno zaznamovan z delovanjem slovenske politične emigracije. Navedene so založbe, vse pomembne knjige in revije. Pregled je urejen po dejavnosti zdomcev: društva. Slovenska kulturna akcija, pastoralni tisk in razne mladinske, borčevske in druge ustanove.