O Jožetu Miheliču kot odličnem znanstveniku, sinu slovenskih izseljencev, bo potrebno še veliko povedati. Njegovo teološko in zgodovinsko delo ni samo obogatilo ameriškega verskega in strokovnega kroga, med katerim je dolga leta deloval, ampak bo ob prevodu in predstavitvi slovenskemu občinstvu občutno obogatilo tudi slovensko teološko in ekumensko misel, zgodovino slovenskega protestantizma in izseljenstva.

O Jožetu Miheliču kot odličnem znanstveniku, sinu slovenskih izseljencev, bo potrebno še veliko povedati. Njegovo teološko in zgodovinsko delo ni samo obogatilo ameriškega verskega in strokovnega kroga, med katerim je dolga leta deloval, ampak bo ob prevodu in predstavitvi slovenskemu občinstvu občutno obogatilo tudi slovensko teološko in ekumensko misel, zgodovino slovenskega protestantizma in izseljenstva.

Študija je prikaz življenja, dela in pogledov Ivana Kosa kot izseljenca v Rusiji v času zadnjih desetletij carske oblasti. Osnova zanjo so pisma, ki jih je pisal sestrama v Ljubljano, Mariji Bleiweis in Ani Zamik, ter podatki v literaturi in nekaj spominov njegove hčerke Ane. Poudarjen je predvsem Kosov pomen za stike med Slovenijo in Rusijo pa tudi njegov prispevek k razcvetu ruskega šaha.

Študija je prikaz življenja, dela in pogledov Ivana Kosa kot izseljenca v Rusiji v času zadnjih desetletij carske oblasti. Osnova zanjo so pisma, ki jih je pisal sestrama v Ljubljano, Mariji Bleiweis in Ani Zamik, ter podatki v literaturi in nekaj spominov njegove hčerke Ane. Poudarjen je predvsem Kosov pomen za stike med Slovenijo in Rusijo pa tudi njegov prispevek k razcvetu ruskega šaha.

Akademik prof. dr. Ferdo Gestrin, odgovorni urednik Dveh domovin že od ustanovitve revije, je oktobra lani praznoval svojo osemdesetletnico. Obtej priložnosti je izšla vrsta jubilejnih člankov tako v slovenskih znanstvenih publikacijah kot v dnevnem časopisju. Kot urednica pričujoče revije pa želim s tem portretom tudi bralcem Dveh domovin vsaj v grobih potezah predstaviti svojega večletnega sodelavcav uredništvu in Znanstvenem svetu Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Akademik prof. dr. Ferdo Gestrin, odgovorni urednik Dveh domovin že od ustanovitve revije, je oktobra lani praznoval svojo osemdesetletnico. Obtej priložnosti je izšla vrsta jubilejnih člankov tako v slovenskih znanstvenih publikacijah kot v dnevnem časopisju. Kot urednica pričujoče revije pa želim s tem portretom tudi bralcem Dveh domovin vsaj v grobih potezah predstaviti svojega večletnega sodelavcav uredništvu in Znanstvenem svetu Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.

Naselitev večine slovenske politične emgiracije iz Avstrije in Italije v Argentini v strnjeni skupini, skupaj z otroki, ostarelimi in oslabelimi, je izreden primer begunske samouprave kljub močnemu začetnemu neodobravanju oblasti in si kot taka zasluži celovito obravnavo, kakršno podaja pričujoči prispevek.

Naselitev večine slovenske politične emgiracije iz Avstrije in Italije v Argentini v strnjeni skupini, skupaj z otroki, ostarelimi in oslabelimi, je izreden primer begunske samouprave kljub močnemu začetnemu neodobravanju oblasti in si kot taka zasluži celovito obravnavo, kakršno podaja pričujoči prispevek.

Zbrano obravnavano gradivo je dragoceno za raziskovanje slovenskega izseljenstva iz Prekmurja. Čeprav ga ne obravnavamo kot vir, ki bi podrobno predstavil katerokoli v rubrikah omenjeno področje, pa bo brez dvoma zanesljivo dopolnjeval do zdaj zbrane podatke in potrjeval sliko, ki jo že imamo o prekmurskem izseljenstvu. Sedanjim in prihodnjim raziskovalcem bo lahko pomagal pri spremljanju migracij posameznih slojev prebivalstva v socioloških, geografskih, verskih, gospodarskih in narodnostnih študijah. V veliko pomoč pa bo tudi na sorodstvenem in ljubiteljskem področju, saj si tudi v Prekmurju vse več prebivalcev želi narisati družinsko drevo. Pri tistih, kjer je svoje veje v minulih desetletjih raztezalo tudi onkraj Atlantika, bo omenjeno gradivo dobrodošla pomoč.

Zbrano obravnavano gradivo je dragoceno za raziskovanje slovenskega izseljenstva iz Prekmurja. Čeprav ga ne obravnavamo kot vir, ki bi podrobno predstavil katerokoli v rubrikah omenjeno področje, pa bo brez dvoma zanesljivo dopolnjeval do zdaj zbrane podatke in potrjeval sliko, ki jo že imamo o prekmurskem izseljenstvu. Sedanjim in prihodnjim raziskovalcem bo lahko pomagal pri spremljanju migracij posameznih slojev prebivalstva v socioloških, geografskih, verskih, gospodarskih in narodnostnih študijah. V veliko pomoč pa bo tudi na sorodstvenem in ljubiteljskem področju, saj si tudi v Prekmurju vse več prebivalcev želi narisati družinsko drevo. Pri tistih, kjer je svoje veje v minulih desetletjih raztezalo tudi onkraj Atlantika, bo omenjeno gradivo dobrodošla pomoč.