Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino naseljevanja Slovencev na območju Tuzelskega kantona, kamor so prvi priseljenci prišli že v času Avstro-Ogrske. Analizirata popise prebivalstva med letoma 1910 in 2013, s poudarkom na vplivu vojne v BiH na demografske spremembe. Leta 1993 je bilo zaradi humanitarnih potreb ustanovljeno Društvo Slovenska skupnost, v katerega se je vključilo 660 družin oziroma skoraj 1.700 prebivalcev. Zaradi izseljevanja pa se je leta 2013 za Slovence izreklo le še 51 oseb.
Ključne besede: Slovenci, Tuzelski kanton, izseljevanje, Društvo Slovencev, demografske spremembe

Avtorja v prispevku obravnavata zgodovino naseljevanja Slovencev na območju Tuzelskega kantona, kamor so prvi priseljenci prišli že v času Avstro-Ogrske. Analizirata popise prebivalstva med letoma 1910 in 2013, s poudarkom na vplivu vojne v BiH na demografske spremembe. Leta 1993 je bilo zaradi humanitarnih potreb ustanovljeno Društvo Slovenska skupnost, v katerega se je vključilo 660 družin oziroma skoraj 1.700 prebivalcev. Zaradi izseljevanja pa se je leta 2013 za Slovence izreklo le še 51 oseb.
Ključne besede: Slovenci, Tuzelski kanton, izseljevanje, Društvo Slovencev, demografske spremembe

Periodične publikacije v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko oblastjo in kasneje v obdobju prve skupne države jugoslovanskih narodov so bile priljubljeno sredstvo za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ena od teh publikacij – Koledar Srbskega prosvetno-kulturnega društva (SPKD) Prosvjeta – je prinašala raznolike prispevke, od literarnih del do strokovnih člankov s področij zdravstva, kmetijstva, geografije, pedagogike itd., ki predstavljajo pričevanja o lastnem, pa tudi o drugih narodih. Avtorica je v raziskavi analizirala naslove in novice v zvezi s Slovenijo in slovenskimi motivi v izdajah Koledarja v vsem obdobju njegovega izhajanja med letoma 1905 in 1947.
Ključne besede: periodika, Slovenija, slovenski motivi, Koledar SPKD Prosvjeta

Periodične publikacije v Bosni in Hercegovini pod avstro-ogrsko oblastjo in kasneje v obdobju prve skupne države jugoslovanskih narodov so bile priljubljeno sredstvo za izobraževanje vseh slojev prebivalstva. Ena od teh publikacij – Koledar Srbskega prosvetno-kulturnega društva (SPKD) Prosvjeta – je prinašala raznolike prispevke, od literarnih del do strokovnih člankov s področij zdravstva, kmetijstva, geografije, pedagogike itd., ki predstavljajo pričevanja o lastnem, pa tudi o drugih narodih. Avtorica je v raziskavi analizirala naslove in novice v zvezi s Slovenijo in slovenskimi motivi v izdajah Koledarja v vsem obdobju njegovega izhajanja med letoma 1905 in 1947.
Ključne besede: periodika, Slovenija, slovenski motivi, Koledar SPKD Prosvjeta

Avtor v prispevku analizira slovensko literarno tematizacijo Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske monarhije. Priseljenci, tudi Slovenci, so v Bosni zasedali številne vloge, ki so bile v marsičem podobne tistim, ki so jih prebivalci zahodne Evrope igrali v izvenevropskih kolonijah. Tipične kolonialne prakse, kot sta npr. segregacija in hierarhizacija kultur, so bile lucidno identificirane in s strani nekaterih avtorjev tudi kritizirane. Pisatelji so se v soočanju z Drugim dojemali kot del superiorne evropske civilizacije, v katero se je lahko, ob izključevanju »divjega azijskega Turka«, vpisoval tudi (jugo)slovanski imaginarij. Ta element (jugo)slovanske inkluzivnosti se je pri nekaterih avtorjih izražal skozi specifično (jugo)slovansko domačnost.
Ključne besede: evrocentrizem, kolonializem, (jugo)slovanstvo, slovenski izseljenci in popotniki, avstro-ogrska monarhija

Avtor v prispevku analizira slovensko literarno tematizacijo Bosne in Hercegovine za časa avstro-ogrske monarhije. Priseljenci, tudi Slovenci, so v Bosni zasedali številne vloge, ki so bile v marsičem podobne tistim, ki so jih prebivalci zahodne Evrope igrali v izvenevropskih kolonijah. Tipične kolonialne prakse, kot sta npr. segregacija in hierarhizacija kultur, so bile lucidno identificirane in s strani nekaterih avtorjev tudi kritizirane. Pisatelji so se v soočanju z Drugim dojemali kot del superiorne evropske civilizacije, v katero se je lahko, ob izključevanju »divjega azijskega Turka«, vpisoval tudi (jugo)slovanski imaginarij. Ta element (jugo)slovanske inkluzivnosti se je pri nekaterih avtorjih izražal skozi specifično (jugo)slovansko domačnost.
Ključne besede: evrocentrizem, kolonializem, (jugo)slovanstvo, slovenski izseljenci in popotniki, avstro-ogrska monarhija

Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Ključne besede: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in Hercegovina

Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Ključne besede: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in Hercegovina

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.
Ključne besede: jugoslovanske migracije, psevdoprostovoljne migracije, Jugoslavija, medrepubliške migracije, etnična selektivnost migracij

Notranji migracijski tokovi so bili razmeroma močni že v Kraljevini SHS/Jugoslaviji, v socialistični Jugoslaviji pa so se še znatno okrepili ter spremenili svojo smer in strukturo. Avtor v prispevku predstavi osnovno periodizacijo medrepubliških migracij: a) obdobje panjugoslovanske konsolidacije (1945–1956), b) obdobje vsejugoslovanskega entuziazma (1956–1974) ter c) obdobje supranacionalne dezintegracije (1974–1991). Vsa tri obdobja zaznamuje poseben tip tako imenovanih psevdoprostovoljnih migracij. Avtor pojasni podlago, ustroj in vzročnost notranjih jugoslovanskih migracij ter potrjuje selektivnost migracij na osnovi etnične pripadnosti, s posebnim poudarkom na primeru BiH.
Ključne besede: jugoslovanske migracije, psevdoprostovoljne migracije, Jugoslavija, medrepubliške migracije, etnična selektivnost migracij