Avtorica v prispevku raziskuje, kako je prihod delovne sile, zlasti slovenskega prebivalstva, vplival na večetnično strukturo Pulja ter prispeval k njegovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Že sama gradnja Pomorskega arsenala v Pulju sredi 19. stoletja je pomenila prelomnico v urbanem, demografskem in etničnem razvoju mesta. Besedilo ponuja tudi primerjalni vpogled v današnje migracijske vzorce in v aktualno prisotnost slovenskega etnosa v Pulju ter poudarja kontinuiteto temeljnih vprašanj integracije, etnične in kulturne identitete ter prostorske simbolike.
Ključne besede: Pulj, Slovenci, Arsenal, migracije, etnične manjšine

Avtorica v prispevku raziskuje, kako je prihod delovne sile, zlasti slovenskega prebivalstva, vplival na večetnično strukturo Pulja ter prispeval k njegovemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Že sama gradnja Pomorskega arsenala v Pulju sredi 19. stoletja je pomenila prelomnico v urbanem, demografskem in etničnem razvoju mesta. Besedilo ponuja tudi primerjalni vpogled v današnje migracijske vzorce in v aktualno prisotnost slovenskega etnosa v Pulju ter poudarja kontinuiteto temeljnih vprašanj integracije, etnične in kulturne identitete ter prostorske simbolike.
Ključne besede: Pulj, Slovenci, Arsenal, migracije, etnične manjšine

Namen prispevka je na konceptualni osnovi, utemeljeni na teoriji segmentirane asimilacije, da je mogočih več načinov, na katere se lahko različne generacije manjšinskih skupnosti vključijo v družbo države priseljevanja, ugotoviti, ali so pri integraciji Hrvatov v Sloveniji prisotne medgeneracijske razlike. Rezultati raziskave, izvedene leta 2022 (N=300), so na podlagi samorefleksije sodelujočih glede lastne percepcije integracije s strukturnega, kulturnega, interakcijskega in identifikacijskega vidika potrdili obstoj medgeneracijskih razlik.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, medgeneracijske razlike pri integraciji, teorija segmentirane asimilacije, kvantitativna raziskava

Namen prispevka je na konceptualni osnovi, utemeljeni na teoriji segmentirane asimilacije, da je mogočih več načinov, na katere se lahko različne generacije manjšinskih skupnosti vključijo v družbo države priseljevanja, ugotoviti, ali so pri integraciji Hrvatov v Sloveniji prisotne medgeneracijske razlike. Rezultati raziskave, izvedene leta 2022 (N=300), so na podlagi samorefleksije sodelujočih glede lastne percepcije integracije s strukturnega, kulturnega, interakcijskega in identifikacijskega vidika potrdili obstoj medgeneracijskih razlik.
Ključne besede: Hrvati v Sloveniji, medgeneracijske razlike pri integraciji, teorija segmentirane asimilacije, kvantitativna raziskava

Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.
Ključne besede: narodna identiteta, vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, slovenski migranti, Jugoslavija

Avtor v prispevku obravnava vlogo slivovke pri reprodukciji narodnih identitet med slovenskimi izseljenci v času socialistične Jugoslavije. Izhodišče sta koncepta banalnega in vsakdanjega nacionalizma, ki nacionalizem umeščata v rutine in nereflektirane prakse »navadnih ljudi«. V gradivu predstavlja korpus besedil iz revije Rodna gruda (1954–1986), v katerih se pojavi beseda »slivovka«. Analiza pokaže, da se narodne identitete reproducirajo tudi v materialnih praksah – na politih mizah, v kozarcih in zdravicah – ter da so individualna dejanja vpeta v širše kolektivne procese reprodukcije nacionalizma.
Ključne besede: narodna identiteta, vsakdanji nacionalizem, banalni nacionalizem, materialna kultura, slovenski migranti, Jugoslavija

Avtorica v prispevku na novo opredeli razčlovečenje kot ideološko epistemologijo neenakosti – modularno slovnico, prek katere družbene hierarhije delujejo kot moralne, naravne in neizogibne. Zagovarja tezo, da strukturna neenakost sama proizvaja razčlovečevalne ideologije, potrebne za lastno legitimizacijo: ti miselni sistemi spreminjajo prevlado v moralni red. Sledenje institucionalizaciji teh ideologij premakne analizo z individualnih predsodkov na strukturno organizacijo prepričanja. Sklene, da je za odpravo neenakosti potrebna razgradnja epistemoloških okvirov, ki razčlovečenje delajo razumljivo in upravičeno.
Ključne besede: dehumanizacija, strukturna neenakost, ideološka epistemologija, stigma in hierarhija, režimi raznolikosti

Avtorica v prispevku na novo opredeli razčlovečenje kot ideološko epistemologijo neenakosti – modularno slovnico, prek katere družbene hierarhije delujejo kot moralne, naravne in neizogibne. Zagovarja tezo, da strukturna neenakost sama proizvaja razčlovečevalne ideologije, potrebne za lastno legitimizacijo: ti miselni sistemi spreminjajo prevlado v moralni red. Sledenje institucionalizaciji teh ideologij premakne analizo z individualnih predsodkov na strukturno organizacijo prepričanja. Sklene, da je za odpravo neenakosti potrebna razgradnja epistemoloških okvirov, ki razčlovečenje delajo razumljivo in upravičeno.
Ključne besede: dehumanizacija, strukturna neenakost, ideološka epistemologija, stigma in hierarhija, režimi raznolikosti

Avtorji so v študiji preučevali vpliv okoljskih sprememb na migracije v okoliščinah degradacije okolja, pomanjkanja vode in izčrpanosti tal. V ranljivih regijah Uzbekistana, Irana, Kitajske in Kazahstana so izvedli primerjalno analizo z uporabo prostorsko-časovnih demografskih in okoljskih podatkov. Ugotovitve so pokazale na demografske spremembe, kot so povečan obseg migracij, odseljevanje mladih in upad rodnosti, skupaj z visokima stopnjama umrljivosti in obolevnosti v Kazahstanu. Pravni okviri so se razvili od deklarativnih do prilagodljivih politik. Rezultati študije potrjujejo medsebojno povezanost migracij ter okoljskih in družbenih dejavnikov in tako izpostavljajo potrebo po integriranih regionalnih politikah za obravnavanje migracij zaradi okoljskih dejavnikov.
Ključne besede: degradacija okolja, notranje razseljevanje, pomanjkanje vode, prilagoditveni mehanizmi, demografska ranljivost, okoljska politika

Avtorji so v študiji preučevali vpliv okoljskih sprememb na migracije v okoliščinah degradacije okolja, pomanjkanja vode in izčrpanosti tal. V ranljivih regijah Uzbekistana, Irana, Kitajske in Kazahstana so izvedli primerjalno analizo z uporabo prostorsko-časovnih demografskih in okoljskih podatkov. Ugotovitve so pokazale na demografske spremembe, kot so povečan obseg migracij, odseljevanje mladih in upad rodnosti, skupaj z visokima stopnjama umrljivosti in obolevnosti v Kazahstanu. Pravni okviri so se razvili od deklarativnih do prilagodljivih politik. Rezultati študije potrjujejo medsebojno povezanost migracij ter okoljskih in družbenih dejavnikov in tako izpostavljajo potrebo po integriranih regionalnih politikah za obravnavanje migracij zaradi okoljskih dejavnikov.
Ključne besede: degradacija okolja, notranje razseljevanje, pomanjkanje vode, prilagoditveni mehanizmi, demografska ranljivost, okoljska politika