Thought, Society, Culture Series, Vol. 5. Berlin: Peter Lang, 2024, 460 pp.

Thought, Society, Culture Series, Vol. 5. Berlin: Peter Lang, 2024, 460 pp.

Glavni namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave, katere cilj je bil analizirati medgeneracijske procese socialne mobilnosti, povezane z migracijami, v argentinskih in maroških družinah, ki so se naselile v španski regiji Galicija. Avtorica s proučevanjem družinskih strategij analizira različne mobilizacije socialnega, finančnega in človeškega kapitala v presečišču z etničnim kapitalom. Rezultati raziskave nakazujejo kompleksno interakcijo in medsebojno povezanost različnih dejavnikov (makro-, mezo- in mikrosocialnih determinant) ter jasno kažejo, da lahko nekateri potomci kljub oviram, ki jih predstavljajo javne politike, dinamika diskriminacije na trgu dela ter socialno-ekonomske razmere v Španiji, dejansko avtonomno delujejo znotraj obstoječih struktur.
Ključne besede: socialna mobilnost, kapital, etnična pripadnost, migracije, druge generacije, Španija, Argentina, Maroko

Glavni namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave, katere cilj je bil analizirati medgeneracijske procese socialne mobilnosti, povezane z migracijami, v argentinskih in maroških družinah, ki so se naselile v španski regiji Galicija. Avtorica s proučevanjem družinskih strategij analizira različne mobilizacije socialnega, finančnega in človeškega kapitala v presečišču z etničnim kapitalom. Rezultati raziskave nakazujejo kompleksno interakcijo in medsebojno povezanost različnih dejavnikov (makro-, mezo- in mikrosocialnih determinant) ter jasno kažejo, da lahko nekateri potomci kljub oviram, ki jih predstavljajo javne politike, dinamika diskriminacije na trgu dela ter socialno-ekonomske razmere v Španiji, dejansko avtonomno delujejo znotraj obstoječih struktur.
Ključne besede: socialna mobilnost, kapital, etnična pripadnost, migracije, druge generacije, Španija, Argentina, Maroko

V zadnjih petdesetih letih se v svetu povečuje zavedanje o tem, da so v sistemih izobraževanja otrok s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopani učenci iz manjšinskih skupin. V Španiji ta problematika še ni bila podrobno analizirana. Avtorji v prispevku proučujejo stanje na tem področju s statistično analizo relevantnih podatkov, s čimer želijo omogočiti primerjavo z mednarodnimi rezultati. Pri uporabi standardne vrednosti (z-vrednosti) za podatke o španski in tujih populacijah se pokažejo pomembne razlike, zlasti med nekaterimi narodnostmi. V zaključku avtorji predstavijo možna izhodišča za nadaljnje raziskave, pri čemer izpostavljajo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k vprašanju neenakosti v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, manjšine, segregacija, Španija, nesorazmerna zastopanost

V zadnjih petdesetih letih se v svetu povečuje zavedanje o tem, da so v sistemih izobraževanja otrok s posebnimi potrebami nesorazmerno zastopani učenci iz manjšinskih skupin. V Španiji ta problematika še ni bila podrobno analizirana. Avtorji v prispevku proučujejo stanje na tem področju s statistično analizo relevantnih podatkov, s čimer želijo omogočiti primerjavo z mednarodnimi rezultati. Pri uporabi standardne vrednosti (z-vrednosti) za podatke o španski in tujih populacijah se pokažejo pomembne razlike, zlasti med nekaterimi narodnostmi. V zaključku avtorji predstavijo možna izhodišča za nadaljnje raziskave, pri čemer izpostavljajo potrebo po interdisciplinarnem pristopu k vprašanju neenakosti v izobraževanju.
Ključne besede: izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, manjšine, segregacija, Španija, nesorazmerna zastopanost

Avtorja v prispevku analizirata ranljivost delovnih migrantov iz Bolgarije za trgovce z ljudmi in izkoriščevalce delovne sile. Na podlagi poglobljenih intervjujev z žrtvami in strokovnjaki s področja trgovine z ljudmi opredelita glavne vzroke za to, da ljudje končajo v rokah trgovcev z ljudmi, ter metode novačenja in izkoriščanja žrtev in odgovorita na vprašanje, zakaj je ta pojav še vedno tako pogost. Skrb vzbuja podatek, da žrtve pogosto dojemajo izkoriščanje kot običajen sestavni del svoje zaposlitve v tujini. Avtorja poudarita, da je zmanjševanje ranljivosti migrantov odvisno predvsem od širših socialno-ekonomskih okoliščin v državi, pa tudi od globalnih neenakosti in povpraševanja po poceni delovni sili.
Ključne besede: migracije, trgovina z ljudmi, izkoriščanje delovne sile, neenakosti, Bolgarija

Avtorja v prispevku analizirata ranljivost delovnih migrantov iz Bolgarije za trgovce z ljudmi in izkoriščevalce delovne sile. Na podlagi poglobljenih intervjujev z žrtvami in strokovnjaki s področja trgovine z ljudmi opredelita glavne vzroke za to, da ljudje končajo v rokah trgovcev z ljudmi, ter metode novačenja in izkoriščanja žrtev in odgovorita na vprašanje, zakaj je ta pojav še vedno tako pogost. Skrb vzbuja podatek, da žrtve pogosto dojemajo izkoriščanje kot običajen sestavni del svoje zaposlitve v tujini. Avtorja poudarita, da je zmanjševanje ranljivosti migrantov odvisno predvsem od širših socialno-ekonomskih okoliščin v državi, pa tudi od globalnih neenakosti in povpraševanja po poceni delovni sili.
Ključne besede: migracije, trgovina z ljudmi, izkoriščanje delovne sile, neenakosti, Bolgarija

Avtor v prispevku primerja poglede dveh izmed najuglednejših clevelandskih Slovencev, Tonyja Petkovška in Vinka Lipovca, na razvoj in spremembe v slovenski skupnosti v največjem slovenskem izseljenskem mestu med letoma 1950 in 2015 ter na prihodnost skupnosti. Tako Petkovšek kot Lipovec sta bila priznana kulturna delavca, ki sta v širši skupnosti uživala velik ugled in sta se tudi medsebojno spoštovala. Prvi je bil potomec ekonomskih izseljencev iz časa pred prvo svetovno vojno, drugi pa politični begunec po drugi svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da so bili njuni pogledi na večino tematik precej podobni, pri čemer je Petkovšek večji pomen za skupnost pripisoval polka glasbi, Lipovec pa jeziku. Oba sta v prihodnosti pričakovala upad skupnosti, a vendarle njeno preživetje.
Ključne besede: slovenska skupnost v Clevelandu, Tony Petkovšek, Vinko Lipovec, spremembe v skupnosti 1950–2015, obeti za prihodnost

Avtor v prispevku primerja poglede dveh izmed najuglednejših clevelandskih Slovencev, Tonyja Petkovška in Vinka Lipovca, na razvoj in spremembe v slovenski skupnosti v največjem slovenskem izseljenskem mestu med letoma 1950 in 2015 ter na prihodnost skupnosti. Tako Petkovšek kot Lipovec sta bila priznana kulturna delavca, ki sta v širši skupnosti uživala velik ugled in sta se tudi medsebojno spoštovala. Prvi je bil potomec ekonomskih izseljencev iz časa pred prvo svetovno vojno, drugi pa politični begunec po drugi svetovni vojni. Avtor ugotavlja, da so bili njuni pogledi na večino tematik precej podobni, pri čemer je Petkovšek večji pomen za skupnost pripisoval polka glasbi, Lipovec pa jeziku. Oba sta v prihodnosti pričakovala upad skupnosti, a vendarle njeno preživetje.
Ključne besede: slovenska skupnost v Clevelandu, Tony Petkovšek, Vinko Lipovec, spremembe v skupnosti 1950–2015, obeti za prihodnost