Kazaška diaspora v obdobju socialnih in političnih eksperimentov v Mongoliji (1926–1959) ter njihov vpliv na regionalne odnose med Mongolijo in Kazahstanom

Avtorji v študiji preučujejo migracije in prilagajanje kazaške diaspore v Mongoliji v 20. stoletju, pri čemer se osredotočajo na družbenopolitične vplive sovjetskih politik, kolektivizacije in represije. Pri raziskavi uporabljajo demografske podatke iz zgodovinskih popisov prebivalstva, arhivske dokumente in novejše raziskave, s poudarkom na obdobju med letoma 1926 in 1959. Ugotovitve raziskave kažejo na precej obsežne migracije Kazahov v Mongolijo, ki so bile posledica dejavnikov, kot so lakota, politična represija in želja po stabilnosti. Kljub tem izzivom je kazaška diaspora v Mongoliji ohranila svojo kulturno identiteto, tako da se je na eni strani aktivno vključila v mongolsko družbo, hkrati pa je ohranila povezave s Kazahstanom. Avtorji ugotavljajo, da je kazaška diaspora še vedno ključni dejavnik za pozitivne dvostranske odnose med Kazahstanom in Mongolijo, ki vpliva na sodelovanje na kulturnem, izobraževalnem in političnem področju.
Ključne besede: kolektivizacija, represija, kulturna identiteta, popis prebivalstva, tradicije